Mesec: avgust 2024

Zakon o javnem naročanju naročniku omogoča, da na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Izrek takšne odločitve je jasen. Postavi pa se vprašanje, kako podrobno mora naročnik obrazložiti takšno odločitev?

Zakon določa, da če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate.

Zato, da se lahko preveri utemeljenost naročnikove odločitve, mora le-ta vsebovati jasne ter nedvoumne razloge. Le tako se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi v postopku pravnega varstva zaščitijo svoje pravice. Kljub navedeni zahtevi naročnikom v obrazložitvi odločitve ni potrebno navajati npr. konkretnih postavk popisa del in delov projektne dokumentacije, ki naj bi bila neusklajena, ampak zadostuje vsebinska opredelitev katera neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo je ugotovil naročnik (odločitev Državne revizijske komisije št.  018-083/2024). Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih dejstev, ki tvorijo pravno in dejansko podlago naročnikove odločitve, saj splošne, pavšalne in ne konkretizirane navedbe ne zadostujejo. Tako je zapisala Državna revizijska komisija tudi v odločitvi 018-082/2024, iz katere izhaja, da ne zadošča, če naročnik kot (edini) razlog za zavrnitev vseh ponudb navede (zgolj) »napake v razpisni dokumentaciji«, brez da bi napake konkretiziral in določneje pojasnil, katere konkretne napake v razpisni dokumentaciji naj bi po njegovem mnenju v konkretnem primeru utemeljevale zavrnitev vseh ponudb.

Naročnikom svetujemo, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejmejo ob upoštevanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave, odločitev pa obrazložijo do te mere, da bo omogočala seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.  Argumentov za zavrnitev vseh ponudb naročniki namreč ne morejo navajati šele v okviru predrevizijskega postopka.

Preskusi ob dokončanju so poseben institut FIDIC pogodb in predstavljajo opravilo (oziroma fazo pogodbe), namenjeno preverjanju, ali so pogodbena dela izvedena v skladu s pogodbenimi zahtevami in ali so izvedena ustrezno, da jih naročnik lahko prevzame. V najpogosteje uporabljenih FIDIC knjigah (rumeni in rdeči knjigi iz leta 1999) jih ureja 9. člen splošnih pogojev pogodb FIDIC.

Čeprav gre pri poskusih ob dokončanju za razmeroma tehnično opravilo, jih omenjamo, ker opažamo, da med naročniki v praksi pogosto velja zmotno prepričanje, da se preskusi ob dokončanju izvedejo šele, ko izvajalec konča vsa dela po pogodbi. To povzroča trenja med naročniki in izvajalci, saj pred dokončanjem vseh del izvajalci zahtevajo, naročniki pa zavračajo izvedbo takšnih preskusov.

V zvezi s tem opozarjamo, da za izvedbo preskusov ob dokončanju ni treba, da so izvedena vsa pogodbena dela. Izvedena morajo biti tista dela, ki omogočajo izvedbo preskusov, kot jih je v svojih zahtevah določil naročnik, ter dela, ki omogočajo uporabo gradnje za predvideni namen. Ni pa treba, da so dokončana vsa dela, ki so predmet pogodbe. Primer: Če je naročnik predvidel, da se preskusi izvedejo za preverbo trdnosti in stabilnosti objekta, za izvedbo takšnih preskusov npr. gotovo ni treba, da je izvedena zunanja ureditev – kljub temu da je za dokončno izpolnitev pogodbe treba urediti tudi okolico objekta, naročnik v takšnem primeru preskusov ob dokončanju ni upravičen prelagati na čas po dokončanju zunanje ureditve, če so bila dokončana druga dela.

Da preskusov ob dokončanju ni mogoče odlašati do izvedbe vseh del po pogodbi, je nenazadnje tudi edino logično, saj preskusi ob dokončanju po časovnem sosledju FIDIC pogodb nastopijo pred prevzemom del, celo za prevzem del, ki torej šele sledi preskusom ob dokončanju, pa ni nujno, da so dela končana, saj FIDIC določa, da inženir izvajalcu izda Potrdilo o prevzemu, četudi niso bila dokončana »morebitna manjša še neopravljena dela in napake, ki ne bodo v veliki meri vplivale na uporabo teh del ali odseka za njihov predviden namen«. Trenutek, ko FIDIC zahteva dokončanje vseh pogodbenih obveznosti, je šele datum izdaje Potrdila o izvedbi.

Za pravilno uporabo FIDIC pogodb je zato pomembno razumeti, da preskusov ob dokončanju (in nenazadnje tudi izdaje Potrdila o prevzemu) ni mogoče zadrževati, četudi niso bila dokončana vsa dela po pogodbi, če so bila dokončana tista dela, ki omogočajo izvedbo predvidenih preskusov in ki omogočajo uporabo gradnje za predvideni namen.