Mesec: april 2024

V medijih pogosto zasledimo novice, v katerih je navedeno, da se naročniku očita, da je »drobil javno naročilo«. Kaj pa to sploh pomeni?

Drobljenje javnih naročil pomeni bodisi uporabo napačne metode za izračun ocenjene vrednosti bodisi razdelitev javnega naročila na način, da javno naročilo oziroma njegovi posamezni deli ne dosežejo vrednosti, nad katero je treba uporabiti ZJN-3 oziroma objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZJN-3 ni dovoljen izračun ocenjene vrednosti tako, da bi se s takšno določitvijo ocenjene vrednosti naročnik izognil uporabi zakona. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati vrednost istovrstnega blaga, storitev ali gradenj, saj le to predstavlja pravilen izračun ocenjene vrednosti, od tega pa lahko odstopi le, kadar obstajajo objektivni razlogi.

Drobljenje javnih naročil je prekršek po ZJN-3, ki se v praksi najpogosteje izvrši z izdajo naročilnic, ki so izdane brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja, glede na ocenjeno vrednosti naročil istovrstnega blaga pa bi naročnik moral za nakup, ki je predmet naročilnice, izvesti postopek javnega naročanja. Izpostaviti je potrebno, da ni prepovedano izdati več naročilnic ali skleniti več pogodb za istovrstna javna naročila, v različnih časovnih obdobjih, ob pogoju, da je za vsako naročilnico in pogodbo pravilno upoštevana skupna ocenjena vrednost. V tem primeru ne gre za drobljenje javnih naročil, saj naročniku ni moč očitati, da je nepravilno izračunal ocenjeno vrednost.

Kaj je istovrstno blago, storitev ali gradnja, v praksi povzroča veliko težav, saj pojem »istovrstno blago, storitev ali gradnja« ni opredeljen nikjer v zakonu. Glede na to, da je zakonodajalec tretji odstavek 24. člena ZJN-3 povzel po Direktivi 2014/24/ES, si pri razlagi pojma »istovrstno blago, storitev ali gradnja« lahko pomagamo z 19. uvodno izjavo direktive, iz katere razberemo, da sta lahko kriterija istovrstnosti podoben ali enak najem uporabe in obstoj gospodarskih subjektov, ki lahko ponudijo oziroma izvedejo vsa naročila. Sodišče pa v prekrškovnih postopkih poleg navedenega upošteva tudi naslednje kriterije:

• istočasna ali zaporedna oddaja v strnjenem časovnem obdobju,
• isto geografsko območje dobave ali izvedbe javnega naročila,
• podobnost postopka naročanja in zahtev,
• praksa istega naročnika v predhodnem ali naknadnem obdobju, ko je naročila že naročal kot istovrstna,
• običajna (večinska) praksa drugih naročnikov.

Pri gradnjah je razumevanje, kaj se šteje za istovrstno gradnjo nekoliko drugačno. Pri istovrstnosti gradnje moramo namreč izhajati iz narave projekta gradnje kot takega. Iz prekrškovne prakse izhaja, da gre za istovrstnost gradnje takrat, kadar gre po naravi projekta za enotno gradnjo, medtem ko so sočasnost začetka postopka naročil, geografska zaokroženost naročil, geografska zaokroženost območja, kjer so se ti postopki začeli, tisti dejavniki, ki govorijo v prid združevanju javnih naročil na tej ravni.

Naročnik bi se drobljenju javnih naročil praviloma lahko izognil že če bi ustrezno in pravočasno načrtoval svoje bodoče potrebe naročil. Najpozneje pred začetkom vsakega novega koledarskega leta bi naročniki morali skrbno preučiti, katera javna naročila bodo oddali tekom leta, katera izmed njih so istovrstna in na tej podlagi izračunati pravilno ocenjeno vrednost.

Glede na pojasnjeno torej naročnikom svetujemo, da redno načrtujejo svoje potrebe in pri tem upoštevajo zgoraj predstavljene kriterije istovrstnosti.

Kdaj se šteje odločitev o razveljavitvi predhodno sprejete odločitve, s katero naročnik postopek vrne v fazo pregleda ponudb, ustrezno obrazložena?

Skladno s stališčem 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014 ima naročnik v primeru podanih razlogov po šestem odstavku 90. člena ZJN-3 dve možnosti, in sicer:

• lahko odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme časovno in vsebinsko hkrati,
• lahko pa ti dve odločitvi sprejme tudi ločeno.

Kadar se naročnik odloči za opcijo iz druge alineje, naročnik z odločitvijo še ne sprejme (tudi) odločitve, da bodisi odda javno naročilo bodisi ga ne odda – torej se odloči, da bo končno odločitev sprejel ločeno. Naročnik z izpodbijano odločitvijo zgolj razveljavi prvotno odločitev o oddaji javnega naročila in postopek vrne v fazo pregleda ponudb, kar pomeni, da takšne odločitve (še) ni zavezan obrazložiti v vsebini iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Z njo namreč še ne sprejme odločitve o (ne)oddaji naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 oziroma odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, zato je posledično tudi ni dolžan obrazložiti v vsebini iz tretjega odstavka navedene določbe.

Navedeno je potrdila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-019/2024-5 z dne 15. 3. 2024, ko je pojasnila, da določba šestega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je edina relevantna za presojo uvodoma zastavljenega vprašanja, naročnika ne zavezuje, da bi moral v odločitvi, s katero prejšnjo odločitev (zgolj) razveljavi, tudi pojasniti, katero(e) nezakonitost(i) ima namen odpraviti v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb.

Povedano drugače,  s tem, ko naročnik navede, da odločitev sprejema z namenom, da odpravi nezakonitost, ker faza pregleda ponudb ni bila ustrezno opravljena, naročnik zadosti vsebini, ki za obrazložitev odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila izhaja iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3.