Posted on

Kdaj poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo? (Janja Pincolič)

Generalno pravilo je, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Iz druge povedi prvega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je obravnavala primer,[1] ko naročnik v odprtem postopku še 4 dni pred potekom roka za oddajo ponudb ni podal nobenih odgovorov na vprašanja. Vlagatelj zato ni mogel pripraviti ponudbe in je zoper določbe razpisne dokumentacije vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka za predložitev ponudb, v katerem je predlagal razveljavitev celotnega postopka javnega naročila. Po vložitvi zahtevka za revizijo je naročnik na Portalu javnih naročil objavil popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zahtevek vlagatelja zavrgla.

Zakaj?

Ker je ugotovila, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, saj je že poteklo deset delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu in tudi od objave spremembe dokumentacije. Obenem je Državna revizijska komisija pojasnila, da so za presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo lahko relevantni zgolj dogodki oz. (pravna) dejstva, nastala pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ne pa tudi dogodki oz. (pravna) dejstva, nastala po vložitvi zahtevka za revizijo. Zato spremembe oz. dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so bile objavljene na Portalu javnih naročil po vložitvi zahtevka za revizijo (npr. objava naročnikih odgovorov, objava popravka), niso relevantne za presojo njegove pravočasnosti. Ker je bila istega dne, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, objavljena tudi sprememba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je Državna revizijska komisija pozvala Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije na pojasnilo, ob kateri uri je bil tega dne na Portalu javnih naročil objavljen Popravek. Ker je bilo ugotovljeno, da je bil Popravek objavljen 38 minut kasneje kot je bil vložen zahtevek za revizijo, sprememba ne more biti upoštevna pri presoji pravočasnosti zahtevka za revizijo.

Kako ravnati, da bo zahtevek za revizijo pravočasen?

Predlagamo, da ste potencialni ponudniki pozorni na roke in v primeru, da naročnik ne odgovarja na vprašanja, pravočasno vložite zahtevek za revizijo ter ne čakate, ali bo naročnik odgovoril na vaše vprašanje. Naročnikom pa predlagamo, da v izogib zahtevkom za revizijo ažurno odgovarjate na vprašanja, ki jih prejmete preko portala Javnih naročil in potencialne ponudnike tudi preko pojasnil obveščate o morebitnih spremembah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

[1] Sklep Državne revizijske komisije 018-092/2022

Posted on

Umik revizijskega zahtevka v primeru premalo plačane takse – koliko dobim nazaj, če sploh? (Maša Arko)

Vlagatelj je vložil revizijski zahtevek, kateremu je priložil potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 6.000 EUR, kot je naročnik navedel v pravnem pouku. Državna revizijska komisija (DKOM) je vlagatelja pozvala na doplačilo revizijske takse v višini 16.000 EUR (4. odst. 72. člena v zvezi z 2. odst. 71. člena ZPVPJN), pod grožnjo sankcije zavrženja revizijskega zahtevka. Vlagatelju se zdi višina takse, glede na njegovo osnovno pričakovanje, pretirana in želi revizijski zahtevek umakniti ter zahtevati povračilo polovice plačane takse.  Do kakšnega zneska je upravičen vlagatelj in do kakšnega DKOM?

ZPVPJN v 2. odst. 72. člena določa, da če vlagatelj zahtevek za revizijo umakne po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za revizijo, in preden DKOM sprejme odločitev, s katero o zahtevku vsebinsko odloči (tj. zavrne ali ugodi zahtevku), je upravičen do povračila polovice plačane takse.

Procesna predpostavka za sprejem revizijskega zahtevka v obravnavo je plačilo revizijske takse, ki mora biti v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa 2% od cene najugodnejše dopustne ponudbe z vključenim DDV (3. odst. 31 člena v zvezi z 2. odst. 72. člena ZPVPJN).

Upoštevaje navedeno zakonsko podlago taksna obveznost nastane z dnem vložitve revizijskega zahtevka, v višini kot jo določa zakon in ne v višini, ki jo naročnik (pomotoma) navede v pravnem pouku. Sledenje naročnikovemu napačnemu pouku za vlagatelja predstavlja zgolj ugodnost, da njegov revizijski zahtevek ne bo a priori zavržen, temveč ga bo DKOM (pred tem) pozvala na doplačilo. Navedeno zatorej pomeni, da je DKOM upravičena do plačila zneska, v zakonsko določeni višini (22.000 EUR) in ne v višini, kot jo je napačno določil naročnik (6.000 EUR), kar pomeni, da je vlagatelj dolžan revizijsko takso, ki je v principu plačilo za delo DKOM, plačati v višini, na doplačilo katere ga poziva DKOM.

V kolikor se vlagatelj odloči, da s postopkom (do odločitve DKOM) ne želi več nadaljevati in zahtevek umakne, to zanj pomeni, da lahko zahteva povračilo polovice revizijske takse, ki se obračuna od zakonsko določene višine (22.000/2) in ne zneska že plačane takse (6.000/2). Upoštevaje, da je vlagatelj del takse že plačal, to zanj pomeni, da bodisi doplača takso v višini 16.000 EUR in kasneje zahteva povračilo polovičnega zneska (11.000 EUR), bodisi, če je že ob prejemu poziva na doplačilo takse prepričan, da s postopkom ne želi več nadaljevati, umakne zahtevek in le doplača razliko do višine polovičnega zneska zakonsko določene takse, tj. 5.000 EUR, do katere je DKOM upravičena.

Posted on

Spoštovanje internih pravilnikov pri evidenčnih javnih naročilih (Janja Pincolič)

V luči odpravljanja posledic letošnjih katastrofalnih poplav se mnogi naročniki srečujejo s takšnimi in drugačnimi vprašanji tudi glede izvajanja postopkov javnega naročanja.

Med drugim je v našo pisarno prišlo vprašanje, ali je naročnik, ki bo izvedel t.i. evidenčno naročilo za naročilo blaga, storitev in gradenj za odpravo posledic poplav dolžan spoštovati svoje interne pravilnike/navodila ter posledično preverjati trg in pridobivati več ponudb?

Evidenčna javna naročila so tista javna naročila, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Pri teh naročilih naročniku ni treba upoštevati določil zakona (lahko pa jih), vsekakor pa mora spoštovati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti.

Veliko naročnikov ima za primer izvajanja evidenčnih postopkov sprejete interne pravilnike/navodila, s katerimi naročniki zagotavljajo zgoraj navedena načela. V kolikor ima naročnik sprejet kakršen koli interni akt, ki ga je sprejel za bolj specifično ureditev pravil izvajanja evidenčnih naročil, je vselej dolžan ravnati skladno z njim. Če interni pravilnik / navodila določajo možnost odstopanja od pravil, ki jih za evidenčna naročila določa interni pravilnik, lahko naročnik pri evidenčnem naročilu za odpravo posledic poplav odstopi od spoštovanja internega pravila, če pa te možnosti pravilnik ne določa, pa mora spoštovati pravilnik tudi pri evidenčnem naročilu za naročilo blaga, storitev in gradenj za odpravo posledic poplav.

Posted on

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) – mag. Maja Koršič Potočnik

Državni zbor je včeraj na izredni seji sprejel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Zakon med drugim posega na področje gradbenega prava, obligacijskega prava ter prava javnih naročil.

13. člen ZIUOPZP v vseh javno-naročniških pogodbah, ki so jih sklenili javni naročniki na splošnem področju z zasebno pravnimi subjekti podaljšuje pogodbeno dogovorjene roke za 6 mesecev, razen za projekte, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 7 2014–2020.

26. člen določa, da se za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, do EU praga javna naročila lahko izvajajo kot evidenčna naročila.

27. člen uvaja novo izjemo v okviru izločanja sklopov in sicer bo izločanje sklopov do 31. marca 2024 mogoče tudi za gradnje in sicer do ocenjene vrednosti 1.000.000 eurov brez DDV, vendar maksimalno do 20% skupne vrednosti vseh sklopov.

28. člen določa nova odstopna upravičenja javnih naročnikov za odstop od že sklenjenih pogodb o izvedbi javnega naročila in sicer odstopna upravičenja razširja tudi na dejstvo

  • da postane izvedba javnega naročila nemogoča zaradi izrednih okoliščin poplav in plazov;
  • da predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben;
  • da se finančne prioritete zaradi odprave posledic poplav in plazov spremenijo.

Za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, začeta do 31. marca 2024 je mogoč odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja, ZIUOPZP pa vsebuje še nekaj drugih določb, ki bodo vplivala na javno- naročniške pogodbe ali pravila javnega naročanja.

Posted on

Izločitev sklopov po interventni zakonodaji (Janja Pincolič)

Državni zbor je na seji 31. 8. 2023 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe ter postopke za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.

ZIUOPZP vezano na področje javnih naročil odstopa od nekaterih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in med drugim vnaša spremembe glede izločitve sklopov.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa, da ne glede mejne vrednosti za uporabo zakona, ki so določene v 21. členu ZJN-3, lahko naročnik odda javna naročila za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz tega zakona, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 eurov za blago ali storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.

ZJN-3 torej pod določenimi pogoji omogoča izločanje sklopov pri javnih naročilih blaga ali storitev.

Kaj je novega?

ZIUOPZP v 27. členu določa, da lahko naročnik ne glede na 21. člen ZJN-3 odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za katera se postopek začne najpozneje 31. marca 2024, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.

Interventni zakon s tem določilom omogoča izločitev sklopov tudi za javna naročila gradenj, vendar le, če so za to izpolnjeni pogoji:

  • javno naročilo mora biti vezana na odpravo posledic poplav in plazov,
  • postopek oddaje javnega naročila se bo začel najpozneje 31. 3. 2024,
  • ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV mora biti nižja od 1.000 eurov in
  • skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.