Mesec: september 2024

Prevzem opravljenih del je pravno dejanje naročnika (upnika), s katerim ta izvajalcu (dolžniku) omogoči, da izpolni svojo obveznost.[1] Prevzem del je naročnikova zakonska dolžnost (641. člen OZ[2]).

S prevzemom nastanejo številne pravne posledice: preneha naročnikova pravica do uveljavljanja očitnih napak, preneha izvajalčeva morebitna zamuda, najkasneje ob primopredaji mora naročnik napovedati uveljavljanje pogodbene kazni, teči začnejo garancijski in jamčevalni roki (za skrite napake in solidnost gradnje), po navadi je treba izročiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo, na naročnika preide nevarnost naključnega uničenja itd.

Zaradi teh posledic je razumljivo, da so stranke (še zlasti naročniki) pri prevzemanju del posebej previdni, kar pogosto privede do zavračanja prevzemov. Zato je pomembno vedeti, kdaj je naročnikova zavrnitev prevzema utemeljena.

Če glede prevzema v pogodbi ni posebnih določb, naročnik prevzem lahko utemeljeno zavrne, če ima izvajalčeva izpolnitev napake. Običajne in smiselne so pogodbene določbe, da prevzema ni dovoljeno zavrniti, če ima izpolnitev manjše napake, zlasti take, ki ne vplivajo na uporabo objekta v skladu z njegovim namenom. Podobno ureditev, da prevzema ni mogoče zavrniti zaradi manjših napak oziroma neizpolnitev, poznajo tudi splošni pogoji pogodb FIDIC. Te pogodbene določbe je pri prevzemu seveda treba upoštevati in torej prevzema ni mogoče zavračati, če ima izpolnitev (le) takšne napake.

Če naročnik utemeljeno zavrne prevzem, ne nastopijo prej opisane posledice, izvajalec pa mora odpraviti napake in dokončati dela.

Ker pa se v praksi pogosto zgodi, da naročniki prevzem zavračajo neutemeljeno, se zastavlja vprašanje, kakšne so posledice v tem primeru. Z neutemeljeno zavrnitvijo prevzema naročnik pride v upniško zamudo. Ta povzroči, da preneha (morebitna) izvajalčeva (dolžnikova) zamuda, upnik v zamudi (naročnik) pa je poleg tega dolžan povrniti dolžniku (izvajalcu) škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari. Prav tako izvajalec v takšnem primeru lahko enostransko sestavi zapisnik o prevzemu in izročitvi ter ga pošlje naročniku, z dnem naročnikovega prejetja pa nastanejo posledice prevzema del.[3]

O prevzemu del, uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov in drugih aktualnih temah s področja gradbeništva bomo razpravljali na 11. Dnevih gradbenega prava v Laškem. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

 

Matic Kuhar,
odvetnik v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil

 

[1] Plavšak, N., Furlan, M., Komentar posebnega dela OZ, 1. knjiga, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, razdelek 14.17.1.

[2] Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[3] Plavšak, N., Furlan, M., Komentar posebnega dela OZ, 1. knjiga, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, razdelek 14.17.4.3. in 113. uzanca Posebnih gradbenih uzanc.

Naročnik mora vselej preveriti ali so za obstoj poslovne skrivnosti in varovanje le te izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS). Gola oznaka poslovne skrivnosti, glede na definicijo le te iz ZPosS, namreč ne zadošča za to, da bi lahko naročnik podatke (iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) varoval pred ponudnikom, ki zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

ZPosS v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; ima tržno vrednost; imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Zgoraj citirane predpostavke morajo biti za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjene kumulativno, njihov obstoj pa mora (najkasneje do vpogleda) izkazati izbrani ponudnik kot imetnik le te. To pomeni, da naročnik na podlagi pavšalne oznake nekega podatka kot poslovne skrivnosti, še nima podlage za to, da bi podatek varoval kot poslovno skrivnost, temveč lahko naročnik ugotovi le, da je izpolnjena zadnja predpostavka za obstoj poslovne skrivnosti. Torej tista, ki določa, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Kadar naročnik prejme oznako poslovne skrivnosti ali zaupno, naj izbranega ponudnika po prejemu zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, če to iz že predložene dokumentacije ne izhaja, pozove na izkaz izpolnjenosti vseh predpostavk iz citiranega člena in podatke varuje le v primeru, če izbrani ponudnik uspe izkazati vse predpostavke. V nasprotnem primeru, naročnik v predloženi oznaki nima podlage za varovanje poslovne skrivnosti in mora te podatke vlagatelju razkriti, kot je to v nedavni zadevi št. 018-090/2024 (ko ponudnik ni uspel izkazati tržne vrednosti označenih podatkov) potrdila tudi DKOM.