Mesec: julij 2024

Naročnik lahko uporabi postopek male vrednosti, za katerega obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. V postopku naročila male vrednosti lahko vsak gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju.

Skladno z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja. Iz zakonske določbe ne izhaja, da bi bila vključitev pogajanj v ta postopek odvisna od statusa naročnika, tj. od tega ali gre za naročnika na splošnem ali za naročnika na infrastrukturnem področju.

V drugem odstavku 47. člena ZJN-3 je navedeno, da se za izvedbo pogajanj smiselno uporablja 44. člen ZJN-3, tj. določbe konkurenčnega postopka s pogajanji, ki ga lahko uporabi naročnik le za javno naročanje na splošnem področju. Zato se pojavi vprašanje, ali lahko naročnik na infrastrukturnem področju v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja?

Menimo, da ja, saj določbo 47. člena ZJN-3 razumemo tako, da se določbe 44. člena ZJN-3 uporabljajo zgolj glede same izvedbe pogajanj ne pa v zvezi z vprašanjem ali lahko naročnik na infrastrukturnem področju pogajanja vključi v postopek naročila male vrednosti ali ne. Posledično menimo, da lahko tudi naročnik na infrastrukturnem področju v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja.

V zvezi s pogajanji v postopku naročila male vrednosti je potrebno še upoštevati, da če naročnik v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja oz. jih v naprej napove, jih je dolžan tudi izvesti. V kolikor naročnik pogajanj v naprej ni napovedal oz. jih ni vključil, pa jih ne more izvesti.

Na to vprašanje je odgovorila DKOM v zadevi št. 018-035/2024-4, kot odgovor na stališče naročnika, da GZ-1 v 16. in 17. členu določa, da mora izvajalec za vodenje gradnje določiti pri sebi zaposlenega vodjo gradnje in da ni dopustno, da ponudnik na mesto vodje gradnje nominira osebo, zaposleno pri nominiranem podizvajalcu.

Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebnih zahtev za vodjo gradnje, ki bi se nanašale na izpolnjevanje obveznosti iz GZ-1 in ki bi jih morali ponudniki izkazati že ob oddaji ponudbe (v izkaz dopustnosti predložene ponudbe). Prav tako naročnik ni prepovedal oz. ni omejil možnosti sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov in je dopustil, da lahko ponudniki v svoji ponudbi nominirajo kadre (vključno z vodjo gradnje), ki so zaposleni pri v ponudbi nominiranem podizvajalcu.

Upoštevaje navedeno se je DKOM postavila na stališče, da ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo ponudniki že v fazi oddaje ponudb izkazovati izpolnjevanje pogojev po GZ-1 ali katerem koli drugem (področnem) zakonu, naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da vlagateljeva ponudba, ki pri sebi nima zaposlenega vodje gradnje, iz tega razloga ni dopustna.

Pri tem navedenega ne more spremeniti navedba, da je pri presojanju dopustnosti ponudbe naročnik dolžan postopati tudi skladno s področnimi veljavnimi predpisi. Določbe GZ-1 se namreč nanašajo na izvedbeno fazo in ne določajo, na kakšen način morajo naročniki ravnati v postopkih oddaje javnih naročil, v kolikor pa bi naročnik želel, da ponudniki že v fazi postopka oddaje javnega naročila izkažejo izpolnjevanje zahtev, kot jih določa GZ-1 (npr. da ima ponudnik pri sebi zaposlenega vodjo gradnje) ali kakšen drugi zakon, bi le-to moral predvideti in vključiti že v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročniki, bodite pozorni kako oblikujete zahteve razpisne dokumentacije, saj se po poteku roka za oddajo ponudb ne boste mogli sklicevati na zahteve, ki v razpisni dokumentaciji niso bile vnaprej, jasno in nedvoumno določene!

Rok za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo določa ZPVPJN v 28. členu, in sicer v tretjem odstavku določa, da kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik svojo odločitev sprejeti v 8 delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika.

V četrtem odstavku istega člena zakon določa rok 20 delovnih dni od prejema popolnega zahtevka, v katerem mora vlagatelj prejeti odločitev naročnika, sicer nastopi molk organa in lahko vlagatelj začne revizijski postopek pred DKOM.

Naročnikom se, zlasti kadar se znajdejo v časovni stiski, nemalokrat zastavi vprašanje kateri rok je zanje zavezujoč.

Menimo, da je povsem zakonito, če naročnik odločitev o revizijskem zahtevku sprejme najkasneje v roku 20 delovnih dni (4. odst. 28. člena).

ZPVPJN namreč v 78. členu, v katerem določa prekrške naročnika, v 4. točki prvega odstavka določa, da prekršek stori naročnik, ki ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ta zakon. Pri tem se zakon sklicuje na tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena. Nobena od navedenih pravnih podlag ni podlaga iz 3. ali 4. odstavka 28. člena ZPVPJN, kar pomeni, da če naročnik prekorači rok iz 3. odstavka 28. člena (tj. rok 8 delovnih dni), za to ne bo oziroma ne bi smel biti sankcioniran za prekršek.

Obstaja sicer pomislek, da je določba 78. člena lapsus zakonodajalca, pa vendarle je v zakonu zapisana in jo je treba razumeti tako kot se glasi, kar pomeni, da je povsem legitimno, če naročniki odločitev sprejmejo v roku 20 delovnih dni od prejema popolnega zahtevka.