Mesec: december 2022

ZJN-3 določa obligatoren postopek preverjanja in avtonomno odločitev naročnika o tem, ali bo postopek preverjanja izvedel ali ne.

Skladno z zakonom je naročnik vedno dolžan preveriti neobičajno nizke ponudbe, če prejme vsaj štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih so posamezne ponudbe za več kot 50 odstotkov nižje od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižje od naslednje uvrščene ponudbe. V tem primeru naročnik mora, ne glede na lastno oceno, izvesti postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe in ponudnika pozvati, naj predstavi podrobne podatke in utemelji posamezne relevantne elemente ponudbe.

Kot izhaja iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-134/2022, se v drugem primeru za postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe odloči naročnik sam, na podlagi lastne ocene in ne glede na število prejetih ponudb ter razmerja med njimi, potem ko po pregledu ponudb oceni, da je določena ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu, zaradi česar se mu vzbudi dvom o možnosti izpolnitve naročila. Če naročnik ponudbe izbranega ponudnika v okviru avtonomne presoje ni ocenil kot neobičajne nizke oz. ni ocenil, da v zvezi z njo obstaja dvom o izpolnitvi naročila, v konkretnem primeru fakultativnega postopka preverjanja ni bil dolžan izvesti. Ker nizka cena sama po sebi ni prepovedana, nižja ponudbena vrednost ene ponudbe pa je lahko npr. tudi posledica konkurenčnih prednosti ponudnika z nižjo ponudbeno ceno v primerjavi s ponudniki z višjo ponudbeno ceno, Državna revizijska komisija v omenjeni odločitvi ugotavlja, da vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da bi se moral naročniku poroditi dvom, da je ponudba izbranega ponudba neobičajno nizka, kar bi narekovalo izvedbo aktivnosti v smislu 86. člena ZJN-3, že zgolj na podlagi razlik v cenah ponudnikov po posameznih merilih.

Pri vprašanju, ali lahko naročnik odstopi od sklenitve pogodbe, čeprav je že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katerim je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku in je ta odločitev že postala pravnomočna, je potrebno izhajati iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katerim lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz utemeljenih razlogov. Zakon določa, da so razlogi lahko naslednji:

•  da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali
• da zanj nima zagotovljenih sredstev ali
• da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali
•  da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila nemogoča.

Zakon torej naročniku daje možnost, da tudi če je javno naročilo že oddal in je bila odločitev že pravnomočna, z izbranim ponudnikom ne sklene pogodbe. Pri tem je dolžan naročnik o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, pisno obvestiti ponudnike ali kandida