Mesec: avgust 2023

[et_pb_section admin_label=”section”]
[et_pb_row admin_label=”row”]
[et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text”]ZJN-3 določa, da se postopek s pogajanji brez predhodne objave iz skrajne nujnosti izvede takrat, kadar ni mogoče spoštovati rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji, ne določa pa tudi postopka naročila male vrednosti (v nadaljevanju: NMV).

V odprtem ter omejenem postopku in konkurenčnem postopku s pogajanji so zakonsko urejeni roki relativno dolgi (cca. 30 dni, šteto od posameznega opravila v postopku), med tem ko roki za izvedbo posameznih aktivnosti v postopku NMV niso določeni. To pomeni, da so naročniki pri določanju rokov dolžni spoštovati splošno pravilo iz prvega odstavka 74. člena ZJN-3, ki določa, da morajo javni naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb upoštevati zlasti kompleksnost javnega naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudbe.

Ker ima naročnik pri določanju rokov v postopku NMV relativno proste roke, se kot povsem smiselno postavi uvodoma postavljeno vprašanje. Kje je torej ločnica za uporabo enega od navedenih dveh postopkov?

Ta ločnica oziroma razlog, ki dopušča uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave je ravno v skrajni nujnosti, ki terja potrebo po čimprejšnji pridobitvi oz. izvedbi naročila, ki ga naročnik potrebuje zaradi zaščite prizadetega javnega interesa.  Postopek s pogajanji iz skrajne nujnosti namreč ne vključuje javne objave javnega naročila, medtem ko postopek NMV ga. Prav tako v postopku s pogajanji iz skrajne nujnosti ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja iz 92. člena ZJN-3, ki ga je pri postopku NMV (če le ni bila prejeta samo ena ponudba) potrebno. Določene posebnosti so tudi v zvezi z objavo odločitve o oddaji naročila.

Vse navedene aktivnosti, ki so pri postopku NMV obvezne, terjajo svoj čas, ki naročniku, ki zelo hitro do nujno potrebuje naročilo, odlašajo njegovo pridobitev in ravno to predstavlja oviro za izvedbo postopka NMV oziroma utemeljuje uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz skrajne nujnosti.[/et_pb_text][/et_pb_column]
[/et_pb_row]
[/et_pb_section]

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) med izjemami v 8. točki prvega odstavka 27. člena določa izjemo, ki pride v poštev v času odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Zakon določa, da da se lahko brez izvedbe postopka javnega naročila oddajo javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Izjema je uporabljiva v tistih primerih, ko naročnik potrebuje naročilo nemudoma, takoj oziroma nujno in naročilo potrebuje za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode. Izjema javnemu naročniku omogoča, da mu ni potrebno izvesti nobenega postopka javnega naročanja, ampak lahko brez birokratskih ovir odda naročilo.

V praksi se zastavlja vprašanje, kako naročnik izvede naročilo po izjemi? Postopkovnih omejitev pri uporabi izjeme zakon ne določa. ZJN-3 le izvzema iz uporabe ZJN-3 izjemo, kar dejansko pomeni, da se ne uporabljajo nobene določbe ZJN-3, niti določbe v zvezi s temeljnimi načeli niti druge postopkovne določbe. Naročnik je torej pri naročanju naročila, ki sodi med izjemo, prost in sam izbira, na kakšen način bo po izjemi naročal in pri komu bo naročal. Naročnik lahko poda tudi ustno naročilo, čeprav je v takem primeru smiselno, da vsaj po izvedbi ustnega naročila pisno evidentira naročilo, tako da ima pisno zabeležen razlog za izvedbo nujnega naročila po izjemi. Naročnik niti ni dolžan pridobivati več ponudb. Naročilo po izjemi namreč ne sodi med t.i. evidenčna naročila, kjer pa je naročnik zavezan k spoštovanju načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načela transparentnosti. Ker naročnika ne zavezujejo nobena načela, ki jih sicer poznamo pri izvedbi postopka javnega naročila, naročnik niti ni dolžan sprejeti odločitve o izbiri, ali kakršnegakoli drugega akta, s katerim bi naročilo po izjemi pisno evidentiral. Navedeno je skladno z namenom, zaradi katerega ZJN-3 določa to izjemo. S to izjemo se namreč omogoča javnemu naročniku, da bi naročilo, ki sicer po vrednosti presega prag za uporabo ZJN-3 je pa pod evropskim pragom, naroči brez postopka, saj se z naročilom zagotavljajo osnovni pogoji za preživetje oziroma življenje ali se preprečuje nastanek neposredno grozeče škode in je posledično potrebno naročilo oddati nemudoma.

V praksi prihaja do različnih razumevanj, katero naročilo je nujno potrebno oddati za zagotavljanje osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči. Ali sodi pod izjemo naročilo, s katerim se sanira vodovod? Sama menim da ja, saj je zagotavljanje pitne vode osnovni pogoj za preživetje oziroma življenje. Kaj pa sanacija strehe osnovne šole? Ali navedeno sodi med izjeme? Kaj menite vi oziroma kateri primeri so po vašem mnenju primeri naročil za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kakšno pogodbo ima sklenjeno izvajalec z naročnikom.

1. MOŽNOST: Pri javno naročniški gradbeni pogodbi se Posebne gradbene uzance uporabljajo, ker niso izključene

Posebne gradbene uzance (PGU) v 96. in 97. uzanci določajo, da do sprejema in izročitve izvedenih del riziko naključnega uničenja, propadanja in okvare del, materiala in opreme trpi izvajalec, po tem trenutku pa naročnik. Pri tej vrsti pogodbe je torej ključni trenutek primopredaja del med izvajalcem in naročnikom. Pred primopredajo poslabšanje ali celo uničenje izvedenih del trpi izvajalec, zaradi česar je dobro, da ima za objekt v gradnji urejeno gradbeno zavarovanje z vsemi potrebnimi razširitvami, med katere denimo sodi tudi poplava.

2. MOŽNOST: Pri javno naročniški gradbeni pogodbi se Posebne gradbene uzance ne uporabljajo, ker so izključene

V kolikor so PGU iz pogodbe izključene, tveganje poslabšanja ali celo uničenja izvedenih del trpi naročnik, saj 644. in 645. člen OZ, ki se uporabljata tudi za gradbeno pogodbo določata, da je breme naključnega uničenja na lastniku. Ker načelo superficiet solo cedit (načelo enotnosti nepremičnine) določa, da se premičnina spoji z nepremičnino in postane po vgradnji last lastnika nepremičnin, je lastnik nepremičnine, torej investitor tisti, ki nosi breme posledic poplav. Če ima gradbeni izvajalec sklenjeno gradbeno zavarovanje je zelo priporočljivo, da ga uveljavi in naročnika s tem razbremeni stroškov za odpravo škode.

3. MOŽNOST: Sklenjena je pogodba po FIDIC-u

Če pa je sklenjena FIDIC pogodba, tveganje poslabšanja ali celo uničenja izvedenih del prav tako trpi naročnik, saj je to izrecno določeno v podčlenu 17.3 in 17.4 FIDIC RDEČE in RUMENE FIDIC knjige. Če splošni pogoji pogodbe niso spremenjeni s posebnimi pogoji pogodbe v členu 17, naročnik od izvajalca nima pravice zahtevati, da prevzame tveganje stroškov izvedbe dodatnih, nepredvidenih dela ali odprave drugih posledic poplav.

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), s katerim se ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023. Navedeni zakon posega tudi na področje izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila. Zakon namreč v 56. členu določa, se v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Interventni zakon torej posega v že sklenjena pogodbena razmerja, in sicer v javno naročniške pogodbe, ki so jih sklenili zasebnopravni subjekti z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti. Določba 56. člena ZOPNN-F se ne uporablja za pogodbe, ki se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu. Določba 56. člena posega na področje pogodbene kazni zaradi zamude in na področje pogodbenega roka. Zakon določa, da se pri javno naročniških pogodbah do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo. Navedeno dejansko pomeni, da v javno naročniških pogodbah od 11.8.2023, ko je zakon začel veljati, do 31. decembra 2023 pogodbena kazen zaradi zamude ne teče. V navedenem obdobju za izvajalca ni posledic za zamude, saj se šteje, kot da pogodbena kazen za zamudo v tem obdobju ni bila dogovorjena. Ne pomeni pa navedena določba ZOPNN-F, da je izvajalec, ki je bil v zamudi že pred veljavnostjo interventnega zakona, prost pogodbene kazni. Do pričetka uporabe interventnega zakona je pogodbena kazen zaradi zamude tekla, z dnem 11.8.2023 pa se je njen tek ustavil. V zvezi s podaljšanjem pogodbeno dogovorjenega roka zakon prinaša na prvi pogled jasno določbo, ki pa ob podrobni preučitvi prinaša številne pomisleke. Zakon določa, da se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Zastavlja se vprašanje, ali se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo pri vseh javnonaročniških pogodbah, ali le pri pogodbah na poplavno prizadetem območju. Menim, da je navedeno določbo moč interpretirati le na način, da se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo pri vseh javnonaročniških pogodbah, z izjemo pogodb, ki se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, saj je zakon te pogodbe izrecno izključil iz zakona. Na podlagi navedene določbe se roki torej avtomatično podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Navedeno seveda ne odvezuje izvajalca, da nemoteno izvaja dela in si prizadeva, da ne bi prihajalo do zastojev v izvedbi del oz. dobavi blaga. Izvajalec mora biti še naprej skrben pri izvajanju del oz. dobavi blaga ter ne sme zgolj zaradi te določbe ustaviti izvajanja del oz. dobav blaga. Izvajalcu res že na podlagi tega zakona pripada podaljšanje pogodbeno dogovorjenega roka, a izvajalec, ki bi namerno, brez utemeljenega razloga ustavil dela oz. dobavo blaga, bi lahko odgovarjal za škodo, ki bi jo utrpel naročnik po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posledično svetujem izvajalcem oz. dobaviteljem, da ustrezno beležijo in obveščajo naročnika o okoliščinah, ki jih ovirajo pri nemotenem izvajanju del. Kadar prihaja do podaljšanja pogodbenega roka se javnim naročnikom vedno zastavlja vprašanje, ali morajo skleniti aneks, s katerim bodo rok podaljšali. Glede na to, da se rok podaljša na podlagi zakona samega menim, da aneksa ni potrebno skleniti iz razloga, da se rok podaljša ampak iz razloga lažjega dokazovanja. Sklenitev aneksa bo v korist obema pogodbenima strankama, saj bosta pogodbeni stranki sporazumni, da se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Priporočljivo je, da se z aneksom pogodbeni stranki tudi dogovorita, do kdaj se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Zakon namreč ne določa za koliko časa se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Zakon ni opredelil, kaj pomeni obdobje trajanja posledic po naravnih nesrečah večjega obsega, zaradi česar ni jasno, za koliko časa se rok podaljša. Gre za pravno praznino, za katero bi bilo priporočljivo, da jo pogodbeni stranki zapolnita z aneksom. Na ta način bosta obe pogodbeni stranki vedeli, za koliko časa bo podaljšan pogodbeno dogovorjeni rok.

Možnost uveljavljanja popravnega mehanizma s strani gospodarskega subjekta PO roku za oddajo prijav / ponudb, in sicer tako za primer neplačanih zapadlih obveznosti kot v primeru nepredloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja.

Ta popravni mehanizem je časovno omejen in se dovoli do 31. 12. 2023.

Zakonsko določilo:

»(2) Ne glede na ZJN-3 se do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.«

Naročnikom svetujemo, da prilagodijo razpisno dokumentacijo.

V okoliščinah, ki smo jim priča, velja relevantna izjema, zaradi katere ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja je opredeljena v osmi točki 1. odst. 27. člena ZJN-3, postopek s pogajanji brez predhodne objave pa v č) točki 1. odst. 46. členu ZJN-3.

Izjema je institut, ki predstavlja najintenzivnejši odstop od temeljnih javnonaročniških pravil, saj implicira oddajo javnega naročila brez izvedbe postopka, tj. z neposredno sklenitvijo pogodbe, ko je potrebno javno naročilo izvesti nujno in nemudoma.

Ali naročnik predmet naročila potrebuje »zdaj in ne čez npr. en teden« je ključno vprašanje, odgovor na katerega utemeljuje uporabo izjeme. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, kar pomeni, da pri oddaji javnega naročila ni mogoče spoštovati zakonsko predvidenega roka in aktivnosti, predpisanih pri posamezni vrsti postopka, ob sočasnem izpolnjevanju pogojev, ki jih zakon predpisuje za samo izjemo (mdr. vrednost naročila je pod evropskim pragom), potem menimo, da so pogoji za uporabo izjeme izpolnjeni, naročnikom pa svetujemo, da uporabo izjeme vselej dokumentirajo na način, da utemeljijo razloge, ki so upravičevali uporabo izjeme. Tega zakon naročnikom sicer ne nalaga, je pa vodenje takšne evidence smotrno in priporočljivo za primere potencialnega bodočega dokazovanja.

Kadar pa pri naročniku ni podana potreba po oddaji naročila »zdaj, najkasneje jutri« in je na strani naročnika možen krajši časovni zamik za izvedbo naročila, kljub temu pa se ni mogoče držati rokov za izvedbo transparentnega postopka, potem utegnejo biti izpolnjeni pogoji za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz skrajne nujnosti. Ta postopek se izvede brez objave obvestila o javnem naročilu, s povabilom enega ali več ponudnikov k oddaji ponudbe, pri čemer naročniku pred oddajo naročila ni treba preveriti vsebine podatkov in je vanje (razen v primeru dvoma) upravičen zaupati. Naročnika ne veže obdobje mirovanja iz 92. člena ZJN-3, odločitev pa lahko odda na poseben, zakonsko predviden način. Ker tudi zadevni postopek predstavlja odstop od načela transparentnosti, zakon od naročnika zahteva, da obstoj razlogov za izbor in izvedbo postopka ustrezno dokumentirati in obrazloži.

Oba instituta zaradi razlogov nujnosti torej odstopata od običajnih pravil javnega naročanja, pri čemer je uporaba izjeme dopustna, kadar je oddaja naročila nujna do te mere, da se predmet naročila potrebuje takoj, postopek s pogajanji brez predhodne objave pa tedaj, ko potrebe naročnika omogočajo časovni zamik izvedbe naročila, a ne toliko, da bi lahko bili spoštovani roki in opravila, predpisani za transparentne postopke. Menimo, da bi izjemo utegnila predstavljati sanacija, obnova šolskih učilnic pred začetkom pouka, pod pogojem, da so izpolnjeni tudi preostali zakonski pogoji za uporabo le-te, medtem ko bi se postopek s pogajanji brez predhodne objave utegnil izkazati za dopustnega v primeru naročila rekonstrukcije mostu, če se naročilo ne oddaja hkrati s projektiranjem po RUMENI Fidic knjigi, ko bi utegnili biti izpolnjeni celo pogoji za izjemo. Presoja izpolnjenosti pogojev za eno ali drugo možnost je vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Slovenija se je v zadnjih tednih v odzivu na odpravo posledic poplav spet izkazala s solidarnostjo in dobrodelnostjo – ljudje (fizične osebe) in podjetja (pravne osebe) nesebično, brez plačila prispevajo svoje delo in opremo za čimprejšnjo sanacijo prizadetih območij.

Ko bodo prve neposredno grozeče nevarnosti odpravljene, se bo verjetno marsikdo začel spraševati, kaj to pomeni z vidika prava javnih naročil in ali je prišlo do kakršnihkoli kršitev. Pravne oziroma fizične osebe bi namreč ustrezale opredelitvi ponudnika oziroma izvajalca, dobava blaga (opreme) in izvajanje storitev (delo) pa po vsebini ustrezata izpolnitvam, ki so običajne za javna naročila. Ali gre torej pri prostovoljnem delu in donacijah za javna naročila?

Javne naročnike (predvsem občine, ki jih to najbolj zadeva) že vnaprej pomirjamo, da v teh primerih ne gre za javna naročila, zato jim za izvajanje postopkov (bodisi evidenčnih bodisi bolj ali manj transparentnih) oziroma utemeljevanje obstoja izjem za neizvedbo postopkov ni treba skrbeti. Tem izpolnitvam namreč manjka eden bistvenih konstitutivnih elementov javnega naročila – odplačnost.

ZJN-3 javno naročilo v 1. točki prvega odstavka 2. člena opredeljuje kot »pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti (pojem gospodarski subjekt vključuje tudi fizične osebe, op. p.) ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev«. Ker pri prostovoljnem delu in darovani opremi manjka element odplačnosti, že po definiciji ne gre za javno naročilo, kar pomeni, da neupoštevanje določb ZJN-3 ne predstavlja kršitve javno-naročniških predpisov.

Zato brez skrbi pri sprejemanju prostovoljne pomoči in kapo dol vsem, ki to pomoč ponujajo!

Državna revizijska komisija je v obravnavo prejela zahtevek za revizijo, v katerem je vlagatelj med drugim zatrjeval, da naročnik izpodbijane odločitve o izidu javnega natečaja ni obrazložil, s tem pa je kršil določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). V odločitvi naročnika je bil podan zgolj opisni povzetek elaborata brez vrednotenja rešitve glede na razpisna merila in brez izvedene primerjave z ostalimi rešitvami.

Naročnik je Obvestilo o izidu z zaključnim poročilom opredelil kot dokument, s katerim na Portalu javnih naročil razglasi prejemnike nagrad ter priznanj. Zapisal je tudi, da v okviru tega dokumenta ocenjevalna komisija poda poročilo o svojem delu in utemeljitvi nagrad ter priznanj, skladno s Pravilnikom in 90. členom ZJN-3. Iz Pravilnika pa izhaja, da mora zaključno poročilo ocenjevalne komisije, tj. ocena natečajnih elaboratov in poročilo o delu ocenjevalne komisije, (med drugim) obsegati utemeljitev odločitve ocenjevalne komisije o določitvi nagrad, priznanj in odškodnin glede na merila iz razpisa natečaja z ustrezno obrazložitvijo.

ZJN-3 določa, da mora žirija (ocenjevalna komisija) pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju (drugi odstavek 104. člena ZJN-3) ter da mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev (tretji odstavek 104. člena ZJN-3).

Iz odločitve Državne revizijske komisije številka: 018-081/2023 z dne 18. 7. 2023 izhaja, da mora iz odločitve naročnika (torej iz obvestila z zaključnim poročilom), poleg razvrstitve prispelih elaboratov po merilih, izhajati tudi utemeljitev take razvrstitve oz. (relevantno za konkretni primer) razlogi, zaradi katerih je bila določenemu elaboratu podeljena prva nagrada (in zakaj drugim ni bila). Ko naročnik ocenjuje prispele elaborate po opisnih, po pomembnosti padajoče razvrščenih merilih, za predstavitev prednosti prvonagrajenega elaborata oz. obrazloženost odločitve v tem delu ne zadošča, da naročnik elaborate izbira »s primerjanjem različnih in vzporejanjem sorodnih rešitev« in v tej luči predstavi le svoje ugotovitve glede predlaganih rešitev, ki izhajajo iz posameznih elaboratov, pač pa mora svoje ugotovitve glede rešitev iz posameznih elaboratov tudi ustrezno vrednotiti in jih medsebojno primerjati oz. predstaviti, v čem je prednost posamezne rešitve pred ostalimi. Izpodbijana odločitev, v kateri naročnik ni predstavil značilnosti ter prednosti prvonagrajenega elaborata v primerjavi s preostalimi natečajnimi elaborati po merilih, zato ne more šteti za obrazloženo, kot zahteva ZJN-3. Morebitne naknadne obrazložitve naročnika, ki jih le-ta predstavi šele po vložitvi zahtevka za revizijo, pa so neupoštevne.