Mesec: junij 2023

Našemu stališču, objavljenemu pred nekaj tedni (članek), je pritrdila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-055/2023 z dne 26. 6. 2023 (povezava: https://www.dkom.si/sl/revizijske-zadeve/odlocitve-dkom/2023062611333463/018-055-2023-obcina-vodice). Državna revizijska komisija je odločala o ustreznosti opredelitve dveh konkretnih postavk iz popisa del, katerih vsebino je naročnik v razpisni dokumentaciji določil z izjemno široko in pomensko odprto generalno klavzulo. Državna revizijska komisija je potrdila, da na takšen način opredeljena obseg in vsebina postavk vnaprej nista znana in določljiva, prav tako pa ni mogoče vnaprej opredeliti števila dogodkov (na katere se nanašata, op. p.), kar ne ustreza načeloma  transparentnosti postopka (6. člen ZJN-3) in enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Kot pomembne okoliščine, ki so prispevale k ugoditvi zahtevku, je Državna revizijska komisija poudarila tudi, da iz razpisne dokumentacije ni bilo jasno, kako se bodo dela po spornih postavkah obračunavala, niti kakšno vlogo imajo nekatere druge postavke, ki bi lahko (z drugačnim načinom določanja – po cenah na enoto namesto po pavšalni ceni) vključevale vsebinsko enaka dela kot sporni postavki. Državna revizijska komisija je zaključila, da je dolžnost naročnika, da vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi tako, da vsi ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo, na podlagi česar lahko naročnik pridobi medsebojno primerljive ponudbe, te dolžnosti pa s tako pripravljeno razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru naročnik ni izpolnil. Zato velja ponovno poudariti, kot smo opozorili že v prejšnji objavi, da ne zadošča, da naročniki z nedoločnimi vseobsegajočimi določbami razpisne dokumentacije ponudnike pustijo ugibati, kaj sploh je predmet javnega naročila (pri čemer je po naravi stvari logično, da se opisnemu opredeljevanju postavk ni mogoče izogniti in to samo po sebi ni prepovedano). To velja še zlasti, če je poleg vsebine in obsega postavk ponudbenega predračuna nejasen tudi način njihovega obračunavanja – v tem primeru razpisna dokumentacija ni zakonita.

Prvi odstavek 81. člena ZJN-3 določa, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti, pri čemer mora glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami uporabiti zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Predstavljena določba ZJN-3 tako zahteva, da mora imeti ponudnik, ki se v zvezi z izpolnjevanjem pogojev tehnične in strokovne sposobnosti sklicuje na zmogljivosti drugega, te zmogljivosti (npr. delovne stroje, kadre) dejansko na voljo pri izvedbi javnega naročila, pri čemer mora slednje ponudnik dokazati že v ponudbi. Pri tem določbe ZJN-3 ne zahtevajo, da bi moral imeti ponudnik v primeru, ko se sklicuje na zmogljivosti drugega, te zmogljivosti (npr. delovne stroje, kadre) hkrati nujno tudi v posesti. Še manj določbe ZJN-3 zahtevajo, da bi moral imeti ponudnik v takšnem primeru zmogljivosti drugega v posesti (že) v trenutku oddaje ponudbe, sploh če tega v razpisni dokumentaciji ni zahteval niti naročnik.

Če torej naročnik v razpisni dokumentaciji ne določi izrecno, da mora imeti ponudnik, ki se sklicuje na zmogljivosti drugega subjekta, te zmogljivosti (tj. delovne stroje in opremo) v času oddaje ponudbe v posesti, temveč določi le, da mora imeti ponudnik te zmogljivosti v času oddaje ponudbe (in za celoten čas trajanja pogodbe) v najemu, potem ponudnik navedeno zahtevo ustrezno izpolnil s tem, da izkaže, da ima zahtevano opremo v trenutku oddaje ponudbe v najemu, tj. da ima za navedeno opremo z nominiranimi podizvajalci sklenjene ustrezne najemne pogodbe (prim. sklep DKom 018-043/2023-8 z dne 25. 5. 2023).