Leto: 2020

Mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil danes predavata zaposlenim pri javnem naročniku. Gre za tridnevno predavanje – vse o javnih naročilih za naročnike (od A do Ž).

Podjemnikova obveznost pri podjemni pogodbi predstavlja obligacijo rezultata. Na kakšen način podjemnik rezultat doseže, praviloma ni pomembno.

Matic Kuhar izpostavlja, da je Vrhovno sodišče RS v nedavnem sklepu opr. št. III Ips 58/2019 z dne 19.05.2020 poudarilo, da to velja le pod predpostavko, da se glede načina izvajanja podjemnikovega dela stranki pogodbe nista dogovorili drugače. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan.

V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili, da bo podjemnik za izvajanje storitev čiščenja dnevno zagotavljal 70 oseb, nadzor in vodenje pa bo opravljala strokovno usposobljena oseba s končano VII. stopnjo izobrazbe. Vrhovno sodišče RS je odločilo, da kršitev te obveznosti, četudi je podjemnik dosegel dogovorjeni rezultat in čeprav je bila cena dogovorjena za kvadratni meter čiščenja (ne za delo 70 oseb), predstavlja izpolnitev z napako, naročnik pa ima načeloma pravico do znižanja pogodbene cene.

Na vprašanje, kako (v kakšnem znesku) ovrednotiti znižanje plačila, če je podjemnik z napačnim načinom vseeno dosegel pravilen (dogovorjen) končni rezultat, Vrhovno sodišče RS ni odgovorilo. S tem se bo moralo v ponovnem sojenju ukvarjati sodišče druge stopnje, bo pa na naročniku nedvomno težko breme, da dokaže, kakšen delež cene pri pogodbi, ki predstavlja obligacijo rezultata, odpade na izvajanje storitev na dogovorjeni način.

Tudi danes poteka aktualen in zanimiv spletni seminar za inženirje IZS – Inženirska zbornica Slovenije.

Obe predavateljici (mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil) predavata glede zahtevkov izvajalca za dodatna plačila. Gre za tematiko, ki je povezana s cenovnimi klavzulami iz gradbene pogodbe.

Vsak izvajalec mora vedeti, kdaj je upravičen do dodatnega plačila. Vsak nadzornik (in investitor) pa mora vedeti, kdaj je zahteva izvajalca zakonita in upravičena, kdaj pa je treba izvajalčeve zahteve utemeljeno zavrniti.

Odvetnica Maja Prebil je komentirala izvedbo praktične delavnice: “Na Uradni list Republike Slovenije d.o.o. smo izvedli delavnico ‘Dobra priprava razpisne dokumentacije’, kjer smo na praktičen način, s sodelovanjem vsakega posameznega udeleženca, preučevali primere posameznih določb razpisne dokumentacije, ki jih naročniki dejansko uporabljajo v praksi. Z analizo dobrih in slabih primerov so udeleženci dobili konkretne nasvete in pojasnila, katera navodila so priporočljiva v razpisni dokumentaciji, katera pa le ovirajo naročnika, kako pravilno oblikovati pogoje za sodelovanje, velik poudarek pa je bil tudi na konkretnih pogodbenih določbah. Prepričana sem, da se posameznik največ nauči ob reševanju konkretnih primerov, zato je bila včerajšnja delavnica dober pripomoček in izjemna izkušnja, ki bo po mojem mnenju udeležencev pomagala pri prihodnji pripravi razpisne dokumentacije.”

Matic Kuhar (Odvetniška družba Potočnik in Prebil) se v spodnjem prispevku sprašuje, ali bo odslej več glavnih obravnav v upravnih sporih pred Upravnim sodiščem RS.

V pravdnih in kazenskih postopkih tako na normativni (zakonski) kot tudi praktični ravni osrednje procesno dejanje sodnega postopka praviloma predstavlja izvedba glavne obravnave. Za upravne spore pred Upravnim sodiščem RS je to dolgo veljalo le na papirju. Prvi odstavek 51. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) določa, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi, vendar v praksi upravna sodišča obravnav niso izvajala, opustitev njihove izvedbe pa v sodbah pogosto niti niso obrazložila.

Da je Upravno sodišče RS izjeme od pravila o izvedbi glavne obravnave razlagalo preširoko, uporabljala pa prepogosto, se je že večkrat izkazalo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (zadeva Mirovni inštitut proti Sloveniji). To stališče se je potrdilo tudi v novejši zadevi Cimperšek proti Sloveniji. Razlogovanju Evropskega sodišča za človekove pravice sta v nedavnih odločitvah sledili tudi najvišji slovenski sodišči – Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-360/16-22 z dne 18.06.2020, Vrhovno sodišče RS pa v sklepu opr. št. X Ips 22/2020 z dne 26.08.2020 (povezava do sklepa v komentarju).

Obe sodišči sta pravico do glavne obravnave opredelili kot samostojno človekovo pravico (22. člen Ustave RS – enako varstvo pravic). Glavna obravnava tako ni več le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč procesno dejanje, ki strankama omogoči, da se srečata v procesno enakopravnem razmerju. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da morajo biti v vsakem posameznem upravnem sporu, v katerem glavna obravnava izjemoma ne bi bila izvedena, razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni in nedvoumni. Pričakovati gre, da bodo ti razlogi deležni stroge presoje pred instančnimi sodišči.

Glede na navedena stališča gre tudi pred Upravnim sodiščem RS v bodoče pričakovati povečanje števila izvedenih glavnih obravnav, ki so bile doslej (nasprotno zakonski ureditvi) bolj izjema kot pravilo. Takšna sprememba na področju upravnih sporov je dobrodošla, saj se prek glavnih obravnav izvaja tudi javni nadzor nad delom sodišč, kar krepi splošno zaupanje v sodstvo, prav tako pa bodo v odločitve upravnega sodišča, če jim bo sodišče na glavni obravnavi neposredno prisluhnilo, večje zaupanje imele tudi stranke.

Odvetnici mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil sta vodili praktično delavnico (Po korakih do dobro pripravljene razpisne dokumentacije).

Na inovativen način sta predavateljici podajali znanje naročnikom: kako pristopiti k pripravi razpisne dokumentacije, kako jo sestaviti in kako oblikovati navodila, obrazce in pogodbo.

Praktična delavnica je potekala v živo v prostorih Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in tudi online.

Več informacij: https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dogodek/po-korakih-do-dobro-pripravljene-razpisne-dokumentacije—prakticna-delavnica?fbclid=IwAR1fGXWKrLe26wc4kw8tTWcP44esllTYFbBXbJN8JmaLiH4o07twBzGVTLs

Odvetnici mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil danes predavata članom IZS – Inženirska zbornica Slovenije.

Tematika spletnega izobraževanja se nanaša na bančne garancije. Vsak investitor mora poznati pravice in upravičenja, ki mu jih daje izvajalčeva bančna garancija. Izvajalci pa morajo vedeti, kaj lahko storijo, ko pride do situacije, če investitorji neupravičeno unovčijo to finančno zavarovanje.

Mag. Maja Koršič Potočnik poudarja, da se na “gradbišču inženirjem zgodi, da se znajdejo pred pogojevanjem naročnika, da naj naredijo neko zadevo, sicer bo naročnik unovčil finančno zavarovanje. Inženirji zato morajo vedeti, kakšne pravice imajo v primerih, ko naročnik morda neupravičeno grozi z unovčenjem finančnega zavarovanja, vedeti pa morajo tudi, kakšen znesek je možno unovčiti in pod kakšnimi pogoji”.

Odvetniki smo naklonjeni aktivnemu iskanju sporazumnih rešitev, s katerimi bi stranke zaključile (sodne) spore, ki so pogosto dolgotrajni, naporni in tudi dragi za vse udeležence.

Sodna poravnava pomeni zaključek spora, ki je sprejemljiv in zadovoljiv za obe stranki.

Odvetnik Marko Majstorović je zastopal večje število strank (etažnih lastnikov) v večletnem sodnem sporu glede odprave napak na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Šlo je za problematiko, ki je bremenila vse udeležence skozi daljše časovno obdobje, in sicer več kot 10 let, tudi pravdni postopek pred sodiščem je tekel že več kot 3 leta.

Po dolgotrajnih (dveletnih) pogovorih, sestankih, usklajevanjih in pogajanjih obeh odvetnikov je bilo doseženo soglasje s strani večjega števila strank in ostalih udeležencev, kar je na koncu vodilo do sklenitve sodne poravnave. S tem je bil končan desetletni spor, ne da bi sodišče izdalo sodno odločbo. 

Tudi letošnji Kongres javnega naročanja 2020 je izpolnil pričakovanja udeležencev tega strokovnega srečanja naročnikov in ponudnikov. Dogodek je potekal v živo v dvorani v Hoteli Bernardin in prek spleta.

Programski vodji in predavateljici mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil se zahvaljujeta vsem udeležencem, predavateljem in organizatorju (Uradni list Republike Slovenije d.o.o.).

Skupaj smo poskrbeli za izjemno strokovno srečanje vseh deležnikov javnega naročanja v Sloveniji.

Odvetnici mag. Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil danes predavata v okviru Združenja mestnih občin Slovenije.

Tematika je aktualna in pomembna pri velikih investicijskih projektih. Gre za pogodbe FIDIC. Predavateljici bosta izpostavili:

 – prednosti FIDIC pogodb;

 – razmerja med strankami in udeleženci v FIDIC pogodbah (naročnik, izvajalec, inženir, predstavnik izvajalca, osebje naročnika, osebje izvajalca, podizvajalec);

 – pregled dokumentacije;

 – vloga in naloge inženirja;

 – vsebina posameznih FIDIC pogodb;

 – posebnosti pri vodenju investicije oz. projekta po ureditvi FIDIC pogodb;

 – reševanje sporov – Komisija za reševanje sporov;

 – pogodbe FIDIC in hiearhija dokumentov;

 – splošni pogoji pogodbe;

 – posebni pogoji pogodbe;

 – notifikacijske dolžnosti izvajalca;

 – FIDIC v primerjavi z ureditvijo v Obligacijskem zakoniku (OZ) in Posebnih gradbenih uzancah (PGU);

 – cenovne klavzule;

 – dodatna dela itd.