Odvetnica mag. Maja Koršič Potočnik je predavala na 11. Kongresu javnega naročanja (KJN), ki je potekal 8. in 9. septembra 2022. Njeno predavanje se je nanašalo na poviševanje cen pri javnih naročilih.
Odvetnica Maja Prebil je predavala glede veljavnosti ponudbe.
Konec maja 2022 je potekal strokovni posvet “Problematika povišanja cen v gradbeništvu – vsi deležniki na enem mestu”.
Celodnevni dogodek je zajemal več predavanj glede tematike povišanja cen v gradbeništvu.
Odvetnica Maja Koršič Potočnik je vodila in povezovala strokovno srečanje, postavljala vprašanja predavateljem in tudi odgovarjala na vprašanja.
Še vedno je odprtih več vprašanj, ki jih je treba rešiti v gradbenih razmerjih. Predavatelji iz vrst naročnikov, izvajalcev, odvetnikov, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za pravosodje in iz Pravne fakultete v Ljubljani so argumentirano in jedrnato predstavili svoja stališča glede povišanja cen.
Ali je sploh mogoče uskladiti interese vseh vpletenih in poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za naročnike in za izvajalce?
Maja Prebil se je pri predavanju ukvarjala z vprašanjem, od katerega trenutka dalje se lahko upoštevajo povišanja cen: od oddaje ponudbe dalje ali od sklenitve pogodbe dalje?
Katera pa so tista vprašanja, na katera iščemo odgovore?
Odvetnik Marko Majstorović je na Dnevih gradbenega prava predaval glede podaljšanja pogodbenih rokov pri gradbenih pogodbah zaradi izrednih razmer (vojna v Ukrajini – višja sila in spremenjene okoliščine) in glede možnosti izvajalca za začasno ustavitev del na gradbišču.
Tematika je bila aktualna in zanimiva: podaljšanje pogodbenih rokov pri gradbenih pogodbah zaradi vojne v Ukrajini (in zaradi njenih čezmejnih posledic – ovire pri dobavi in nagle in strme podražitve cen materiala).
Iskal je argumente in razloge (za in proti), ali vojna v Ukrajini predstavlja višjo silo in spremenjene okoliščine pri izvajanju gradbenih poslov v Sloveniji. Predstavil je pravne možnosti, ali bi lahko izvajalec tudi začasno ustavil dela na gradbišču.
Kdo bi si mislil, da se bomo v obdobju 2 let že drugič ukvarjali z višjo silo, spremenjenimi okoliščinami, ovirami pri dobavah, podražitvah materiala itd.
Največja pozornost tega strokovnega srečanja vseh deležnikov pri gradbenih projektih v Sloveniji je bila usmerjena v spremembe cene zaradi podražitev materiala in ostalih kalkulativnih elementov.
Odvetnica mag. Maja Koršič Potočnik je na 8. Dnevih gradbenega prava 2022 predavala glede tematike, ki je v tem trenutku najbolj aktualna in problematična.
Tudi v letu 2022 se ukvarjamo s spremembami cene v gradbeni pogodbi zaradi podražitev materiala in ostalih kalkulativnih elementov.
Maja se je fokusirala na način dokazovanja podražitev in njihovega vpliva na ceno, ki je dogovorjena z gradbeno pogodbo. Pri tem je najprej opredelila ovire, ki se pojavljajo pri tematiki sprememb cene, nato pa je tudi ponudila rešitve za številne zaplete v praksi.
Za nami so uspešno zaključeni 8. Dnevi gradbenega prava 2022 (Uradni list Republike Slovenije, d.o.o.).
Odvetnica Maja Prebil je predavala glede pogodbenih kazni na področju gradbenega prava. Gre za temo, ki je vedno aktualna in strokovno zanimiva.
Izvajalci ne želijo, da bi prišli v situacijo, ko bi njihovim kršitvam gradbene pogodbe sledilo plačilo pogodbene kazni.
Naročniki pa morajo poznati vsa pravila in predpostavke za pravilno in pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni.
Pogodbena kazen je običajno dogovorjena za primere, ko izvajalec zamudi z izvedbo del. Ali pa za tiste primere, ko pride do neizpolnitve pogodbe in do prenehanja pogodbe zaradi razlogov, ki so na strani izvajalca. Pogodbene kazni se lahko dogovorijo tudi za ostale kršitve (nedenarnih) obveznosti izvajalca na podlagi gradbene pogodbe. Kvalitetna pogodba, ki jo bo pripravil naročnik, bo vsebovala več pogodbenih kazni, ki bodo predvidene za različne situacije, do katerih lahko pride tekom izvajanja pogodbe.
Bližajo se 6. Dnevi prakse javnih naročil 2022, ki bodo potekali v Thermana Lasko in online (četrtek 17.03.2022 in petek 18.03.2022).
👩🏫 Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil sta programski vodji strokovnega dogodka in tudi predavateljici.
🔥 Teme bodo aktualne in usmerjene v praktično problematiko pri izvajanju javnih naročil.
⚠️ Še vedno sta aktualni obe zadnji spremembi ZJN-3, in sicer noveli ZJN-3B in ZJN-3C. Odvetnica Maja Prebil bo predavala glede dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb po noveli ZJN-3B, predstavljene bodo tudi vse specifike postopka s pogajanji brez predhodne objave, pozornost bo usmerjena tudi k izvajanju naročil male vrednosti po noveli ZJN-3B, novela ZJN-3C pa bo analizirana tudi s stališča ponudnika medicinskega potroškega materiala. Odvetnica Maja Koršič Potočnik se bo usmerila k tematiki podaljševanja pogodbenih rokov pri izvajanju javnih nar očil.
📰 Glede Državne revizijske komisije bo predstavljena najnovejša praksa in tematika glede izvajanja dokazov in ustne obravnave pred DKOM. Obdelana bo tudi tematika spremenjenega stališča DKOM glede aktivne legitimacije vlagatelja zahtevka za revizijo.
📈 Odvetnik Marko Majstorović se bo ukvarjal z vprašanji glede poviševanja cen v postopkih javnega naročanja in glede načina dokazovanja.
📝 Strokovna predavanja se bodo nanašala tudi na uporabno vrednost popravka mehanizma, pogodbene kazni v javnih naročilih in kaj je dovoljeno v okviru projektnega natečaja.
Več informacij: https://praksajn.uradni-list.si/
“ČE Z ENIM OČESOM VES ČAS GLEDAŠ CILJ, TI OSTANE SAMO ENO, KI TE VODI PO POTI DO NJEGA” [Jonas Salk]
Kolektiv odvetniške družbe Potočnik in Prebil vam želi lepo leto 2022, s čim več uresničenimi cilji.
V zadnjih dneh se po socialnih omrežjih širi zgodba o snežaku in o “težavah”, s katerimi se sooča oseba, ki gradi snežaka. 𝐈𝐳 𝐯𝐢𝐫𝐚𝐥𝐧𝐞 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐛𝐞 𝐨 𝐬𝐧𝐞ž𝐚𝐤𝐮 𝐬𝐦𝐨 𝐯 𝐩𝐢𝐬𝐚𝐫𝐧𝐢 𝐨𝐝𝐬𝐭𝐫𝐚𝐧𝐢𝐥𝐢 𝐩𝐚𝐫𝐨𝐝𝐢𝐣𝐨 𝐧𝐚 š𝐭𝐞𝐯𝐢𝐥𝐧𝐞 𝐝𝐫𝐮ž𝐛𝐞𝐧𝐞 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐢𝐧𝐞 𝐢𝐧 𝐬𝐚𝐭𝐢𝐫𝐨 𝐮𝐬𝐦𝐞𝐫𝐢𝐥𝐢 𝐯 𝐥𝐚𝐬𝐭𝐞𝐧 𝐩𝐨𝐤𝐥𝐢𝐜 – 𝐩𝐨𝐤𝐥𝐢𝐜 𝐨𝐝𝐯𝐞𝐭𝐧𝐢𝐤𝐚 (𝐩𝐫𝐚𝐯𝐧𝐢𝐤𝐚), 𝐤𝐢 𝐬𝐞 𝐮𝐤𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐳 𝐣𝐚𝐯𝐧𝐢𝐦𝐢 𝐧𝐚𝐫𝐨č𝐢𝐥𝐢, 𝐠𝐫𝐚𝐝𝐛𝐞𝐧𝐢𝐦 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐨𝐦 𝐢𝐧 𝐬𝐨𝐝𝐧𝐢𝐦𝐢 𝐬𝐩𝐨𝐫𝐢.
Želimo vam lep začetek prazničnega decembra!
7:00 Zbudim se v zasneženo jutro in se odločim, da bom za svojo družino naredil snežaka.
7:10 V zadnjem hipu ugotovim, da smo sneg dobili od države in bo treba za snežaka najprej izvesti razpis.
7:25 Po več razpravah in družinskih sestankih pripravimo razpisno dokumentacijo (čeprav bi otroci najraje videli, da bi se v tej točki 15 minut s snežakom že igrali).
7:26 Internetni možiclji so komaj uspeli javno objaviti razpis in že dobim prvi očitek anonimnega potencialnega ponudnika, da je tehnična specifikacija, ki določa, da mora biti snežak bele barve, nezakonita in privilegira točno določenega ponudnika ter naročnik nima nič manj koristi od snežaka druge barve.
7:30 Prvi potencialni ponudnik očitno spodbudi še druge, ki očitajo, da bi poleg snega morali omogočati še druge materiale, torej snežaka iz snega »ali enakovrednega materiala«.
7:40 Po elektronski pošti pride obvestilo, da je bil glede izpostavljenih očitkov vseeno vložen zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.
9:00 Državna revizijska komisija zahtevku ugodi – sprejeti moramo snežake druge barve ter snežake iz snega enakovrednemu materialu. Na komisiji štejejo, da so zahteve res diskriminatorne. Kaj je v drugi barvi in drugega materiala enakovredno snegu, ne pojasnijo.
9:30 Poteče rok za prejem ponudb in glej ga zlomka – vsi ponudniki, vključno s ponudnikom, ki se je z zahtevkom za revizijo boril za možnost snežaka druge barve in drugega materiala, na koncu ponudijo snežaka iz belega snega (očitno v resničnem svetu alternativa vendarle ne obstaja). Od sedmih zjutraj, ko smo si zaželeli snežaka, do prejema ponudb polovica snega skopni, zaradi česar so ponujeni snežaki ob 9:30 bistveno dražji kot so bili zjutraj.
10:00 Ugotovimo, da daleč najugodnejši ponudnik nima osmih referenc, ki smo jih sicer resda zahtevali, čeprav v tej fazi več ne vemo točno zakaj (ima pa ponudnik sedem referenc, zaradi česar nam ta zahteva hodi zelo narobe in si želimo, da je ne bi postavili), zato nam ne preostane drugega kot da izberemo naslednjega, dvakrat dražjega ponudnika.
11:30 Izvajalec se po uvedbi v delo gradnje snežaka ne loti takoj. Ogrožen je rok izvedbe (do kosila ob 13:00), zato imamo krizni sestanek, kjer bi izvajalec rad dosegel podaljšanje roka, mi pa nanj pritiskamo, da naj z deli vendarle pospeši.
11:45 V časovni stiski izvajalec angažira nove podizvajalce, ti pa še več nadaljnjih svojih podizvajalcev. Zaradi bližajočega se roka pri podizvajalčevem podizvajalcu pride do delovne nesreče (delavec je snežaku s plezanjem po lestvi brez ustrezne zaščite skušal nadeti šal in padel).
11:50 Delavec za odškodnino toži svojega delodajalca, glavnega izvajalca kot »dejanskega delodajalca«, v sporu se kot ena od toženih strank nepričakovano znajde tudi naša družina. Sicer se nam ne zdi, da bi lahko nosili kakršnokoli odgovornost, vendar se »za vsak primer« vseeno branimo prek svojega odvetnika.
12:00 Izvajalec sinu na vrtu sporoči, da korenje, ki naj bi predstavljalo snežakov nos, ni bilo vključeno v ponudbeni predračun in napove, da bo zanj zahteval dodatno plačilo ali pa ga ne bo postavil na snežakovo glavo.
12:15 Izvajalec nas obvesti, da vsega snega ni naročil ob 11:00, ko smo z njim sklenili pogodbo, temveč ga naroča sproti. Ker je vmes skopnela še nadaljnja četrtina zaloge snega, se je material podražil in za snežakovo glavo zahteva povišanje cene.
12:45 Na našem vrtu se nenadoma prikaže gradbeni inšpektor, ki bi rad ustavil gradnjo. Pove, da nas je sosed prijavil, ker naj snežaka ne bi gradili v skladu s sneženim dovoljenjem.
12:55 Po posredovanju odvetnikov nam inšpektorja uspe prepričati, da nam sosed zgolj nagaja in da je gradnja skladna z dovoljenjem. Izvajalec po prekinitvi nadaljuje z delom.
13:10 Z rahlo zamudo izvajalec uspe dokončati snežaka.
13:15 Z izvajalcem se sestanemo glede končnega obračuna. Po uvodnem zmotnem prepričanju, da gre zgolj za formalnost, me izvajalec obvesti, da je še vedno odprto vprašanje dodatnega plačila za nos, ki naj bi mu ga naročil sin, prav tako nismo dorekli zvišanja cen.
13:30 Med kosilom skozi okno občudujemo našo najnovejšo vrtno pridobitev, nakar snežaku nenadoma odpade palica (desna roka).
13:35 Še preden do konca pojemo sladico (vroča čokolada), izvajalca pozovemo na odpravo te napake.
14:00 Od užaljenega izvajalca, ki niti sebi ne prizna, da je naredil kakršnokoli napako, namesto odprave napake v odgovor prejmemo maščevalni opomin pred tožbo v zvezi s korenčkom in povišanjem cen snega.
14:30 Izvajalec končno pošlje enega od svojih delavcev, da popravi odpadlo palico. Palica sicer deluje pritrjena, vendar vsi dvomimo, da bo tam ostala do večera. Vprašamo odvetnika, če glede tega lahko kaj naredimo in nam pove, da dokler palica ne odpade, bolj malo oziroma je vsakršna reakcija glede uspeha in stroškov preveč tvegana.
15:00 Poštar nam vroči tožbo izvajalca na plačilo korenčka in povišanja cene snega. Naračunal je, da mu zgolj za razliko v ceni snega za snežakovo glavo in za korenček pripada dvakrat višje plačilo kot je bilo dogovorjeno s pogodbo.
16:00 Snežaku ponovno odpade palica. Ker nas izvajalec že itak toži, zoper njega vložimo nasprotno tožbo na plačilo pogodbene kazni in za povračilo stroškov sanacije palice, ki smo jo vmes morali naročiti pri drugem izvajalcu.
17:00 V sporu glede korenčka in palice (pun intended) ter cene snega je imenovan izvedenec, ki se – namesto, da bi se ukvarjal z vprašanjem sodišča – odloči, da bo v mnenju raje pokritiziral državo, ker si je zamislila snežake s taki palicami in korenčki.
17:30 Končno vesela novica: delavec, ki se je ob 11:45 poškodoval, je izgubil tožbo. Izkazalo se je, da je bil med plezanjem alkoholiziran, zato za nesrečo odgovarja sam (sodišče mu ni verjelo, da se je med malico le najedel bonbonov z alkoholom – na srečo se je izkazalo, da se tudi poškodoval pravzaprav sploh ni).
19:30 Sodišče zaključi zadevo glede korenčka in palice, izvajalcu ugodi za korenček (izkazalo se je, da je bil res naročen, čeprav ga je naročil sin), nam za palico (napaka izvajalca). Izvajalčev zahtevek na povišanje cene snega in naš zahtevek na plačilo pogodbene kazni zavrne. Končni rezultat: utemeljeni zahtevki se pobotajo, kljub celem dnevu pravdanja nihče nikomur ne dolguje nič.
20:30 Potegnem črto in ugotovim, da nas je vse skupaj stalo za štiri tržne vrednosti snežaka.
21:30 Izmučenega od celotnega projekta me sosed, ki za obratovanje nikoli ničesar ni prejel od države, obvesti, da je imel snežaka postavljenega že ob 7:30 za štirikrat nižjo ceno od naše.
22:00 𝐏𝐨 𝐧𝐞𝐧𝐚𝐩𝐨𝐯𝐞𝐝𝐚𝐧𝐢 𝐨𝐭𝐨𝐩𝐥𝐢𝐭𝐯𝐢 𝐢𝐧 𝐦𝐨č𝐧𝐞𝐦𝐮 𝐝𝐞ž𝐞𝐯𝐣𝐮 𝐬𝐞 𝐬𝐧𝐞ž𝐚𝐤 𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢. 𝐉𝐮𝐭𝐫𝐢 𝐧𝐚𝐬 𝐭𝐨𝐫𝐞𝐣, č𝐞 ž𝐞𝐥𝐢𝐦𝐨 𝐬𝐧𝐞ž𝐚𝐤𝐚, 𝐯𝐬𝐞 č𝐚𝐤𝐚 š𝐞 𝐞𝐧𝐤𝐫𝐚𝐭.
P. S.: Zgodba je sestavljena iz kolaža prirejeno prikazanih resničnih zadev.
Menimo namreč, da je to zelo zanimivo, pestro in izzivov polno področje.
Ne zahtevamo izobrazbe pravne smeri, temveč izobrazbo VII. stopnje katerekoli smeri.
Želimo pa si nekoga, ki je že imel delovne izkušnje z javnimi naročili in ki deli naše mnenje, da gre za področje, na katerem ni človeku nikoli dolgčas.
Poleg tega se v naš kolektiv dobro vklopijo sodelavci:
Kaj ponudimo v zameno? Delovni kolektiv, v katerem se boš dobro počutil/a in zaradi katerega boš imel/a rad/a svojo službo.
Če si torej oseba, ki ve, kaj pomeni »konkurenčni postopek s pogajanji« in ki je naredila kljukico pri vseh zgoraj opisanih željah, te lepo prosimo, da nam najpozneje do 3.12.2021 pišeš na: info@potocnikprebil.si. Napiši nam izvirno sporočilo, zaradi katerega si te bomo želeli spoznati ter nam priloži CV, ki odraža tvojo dosedanjo delovno in (življenjsko) pot.
Za nami so 𝟕. 𝐃𝐧𝐞𝐯𝐢 𝐠𝐫𝐚𝐝𝐛𝐞𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟏, ki so potekali 11.11. in 12.11.2021 v Laškem in preko spleta.
Strokovno dvodnevno srečanje je bilo namenjeno investitorjem, izvajalcem, projektantom, nadzornikom in vsem ostalim udeležencem pri gradbenih projektih.
Predavanje: 𝗞𝗼𝗺𝘂 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗮𝗱𝗮𝗷𝗼 𝗿𝗲𝗳𝗲𝗿𝗲𝗻𝗰𝗲 𝗽𝗿𝗶 𝗴𝗿𝗮𝗱𝗯𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗼𝗷𝗲𝗸𝘁𝗶𝗵? (Maja Prebil)
Odvetnica Maja Prebil je na Dnevih gradbenega prava 2021 predavala glede referenc pri gradbenih projektih.
Predavanje: 𝗞𝗮𝗸𝗼 𝘂𝘃𝗲𝗹𝗷𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮𝘁𝗶 𝗽𝗼𝘃𝗶š𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗰𝗲𝗻 𝗽𝗿𝗶 𝗴𝗿𝗮𝗱𝗯𝗲𝗻𝗶 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗶 𝘇𝗮𝗿𝗮𝗱𝗶 𝗽𝗼𝘃𝗶š𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗰𝗲𝗻 𝗲𝗹𝗲𝗺𝗲𝗻𝘁𝗼𝘃 𝗻𝗮 𝘁𝗿𝗴𝘂? (mag. Maja Koršič Potočnik)
Odvetnica mag. Maja Koršič Potočnik se je na Dnevih gradbenega prava 2021 posvetila tematiki in problematiki, s katero se intenzivno ukvarja večji del leta 2021. Gre za nagle in strme podražitve cen materialov in za njihov vpliv na gradbena razmerja naročnikov in izvajalcev.
Obe Maji sta bili tudi programski vodji tega strokovnega srečanja, prav tako sta povezovali in moderirali dvodnevni kongres, ki je potekal v živo na lokaciji in tudi online.
Predavanje: 𝗢𝗱𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗴𝗹𝗮𝘃𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮 𝘇𝗮 𝗽𝗼š𝗸𝗼𝗱𝗯𝗲 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗰𝗲𝘃 𝗽𝗼𝗱𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮 – 𝗿𝗲𝗴𝗿𝗲𝘀𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗸𝗶 𝗭𝗭𝗭𝗦 𝗶𝗻 𝗭𝗣𝗜𝗭 (Marko Majstorović)
Odvetnik Marko Majstorović je v petek 12.11.2021 na 7. Dnevih gradbenega prava predaval glede odškodninske odgovornosti glavnega izvajalca za delovne nezgode podizvajalčevih delavcev.
Tematika predavanja je bila usmerjena k glavnim izvajalcem, ki na skupnih gradbiščih izvajajo dela s podizvajalci, njihovi podizvajalci pa dela izvajajo z nadaljnjimi podizvajalci v verigi podizvajalcev.
Ko pride do delovne nezgode in poškodb delavcev, se postavijo vprašanja, kdo je odškodninsko odgovoren v razmerju do poškodovanega delavca, do svojcev umrlega delavca, do ZZZS za stroške zdravljenja, do ZPIZ itd.
Marko Majstorović je predstavil izkušnje iz sodnih sporov in analitično ter praktično povzel sodno prakso, ki (tudi) glavnemu izvajalcu kot t.i. dejanskemu delodajalcu nalaga odškodninske obveznosti in odgovornosti do delavcev, ki so zaposleni pri podizvajalcih.
Tudi vse ostale teme so bile aktualne, zanimive in problematične v praksi. Tudi letošnji Dnevi gradbenega prava so bili več kot dobrodošla popotnica vsem udeležencem pri graditvi objektov, ki želijo biti na tekočem s tem, kako se pravna teorija in praksa soočata z izzivi v gradbeništvu.
