Področja dela

Gradbeno pravo

Pravno podpiramo projekte vseh velikosti in iščemo rešitve, ki povezujejo prakso in zakonodajo.

Pošljite povpraševanje

Storitve

Kako vam lahko pomagamo?

projektantska pogodba

gradbena pogodba

pogodba o nadzoru

gradbeni spori

napake pri izvedbi gradnje

projektantske napake

delovne nezgode

pravna mnenja

Ekipa

Naši strokovnjaki na tem področju

Maja Koršič Potočnik

Maja Koršič Potočnik

Odvetnica specialistka, vodja pisarne

Mag. Maja Koršič Potočnik je odvetnica in partnerica v Odvetniški družbi Potočnik in partnerke ter specialistka za javno naročanje, gradbeno in gospodarsko pravo. Svetuje in zastopa javne naročnike, ponudnike in gospodarske subjekte pri zahtevnih postopkih javnega naročanja, gospodarskih sporih in gradbenih projektih, posebej pri pogodbah FIDIC. Je avtorica slovenskega Priročnika za uporabo RDEČE in RUMENE pogodbe FIDIC, članica nacionalne liste FIDIC presojevalcev ter priznana predavateljica in avtorica strokovnih publikacij.

Urša Žnidaršič

Urša Žnidaršič

Pravnica za gradbeno, gospodarsko in civilno pravo

Urša Žnidaršič je pravnica v Odvetniški družbi Potočnik in partnerke, ki se ukvarja predvsem z gradbenim, gospodarskim in civilnim pravom. Svetuje pri gradbenih projektih, investicijah ter pripravi in pogajanjih o pogodbah. Pomemben del njenih izkušenj izhaja iz dela pri investitorju oziroma razvijalcu gradbenih projektov in dolgoletnega dela v notariatu, zato dobro pozna tudi stvarno pravo, zemljiškoknjižne in statusne postopke.

Daša Zeme

Daša Zeme

Odvetniška pripravnica

Daša Zeme je odvetniška pripravnica. V pisarni se poglobljeno posveča predvsem področjema prava javnih naročil in gradbenega prava. Na področju gradbenega prava strankam nudi podporo pri pripravi pogodb ter reševanju pravnih izzivov pri izvedbi gradbenih projektov.

Spoznajte celotno ekipo

Vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja

Kaj mora vsebovati dobra gradbena pogodba?

Dobra gradbena pogodba mora jasno določiti predmet in obseg del, projektno dokumentacijo, ceno oziroma način njenega določanja, roke, način obračunavanja, odgovornosti strank, pogoje za dodatna dela, pogodbene kazni, zavarovanja in način reševanja sporov. Pri večjih projektih je pomembno, da pogodba ne ureja samo cene in roka, ampak tudi način upravljanja sprememb in zahtevkov.

Ali lahko izvajalec zahteva višjo ceno zaradi podražitve materialov?

Lahko, vendar ne avtomatično. Odvisno je od pogodbene klavzule o ceni, konkretnega povečanja stroškov, okoliščin, zaradi katerih je do podražitve prišlo, ter pravil Obligacijskega zakonika in Posebnih gradbenih uzanc. Pri fiksni ceni je treba posebej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za njeno spremembo.

Kaj so dodatna, več in nepredvidena dela?

Gre za različne situacije, ki jih je treba tudi pravno različno obravnavati. Več dela je lahko večja količina že pogodbeno predvidenih del, dodatna dela pa dela, ki prvotno niso bila vključena v pogodbeni obseg. Pri nepredvidenih delih je ključno, zakaj so nastala, kdo jih je naročil in ali jih je bilo mogoče predvideti. Za vsako situacijo je treba preveriti tudi pogodbo in način obračuna.

Ali mora investitor plačati dodatna dela, če zanje ni podpisan aneks?

Odgovor je odvisen od okoliščin. Ključno je predvsem, ali je investitor dodatna dela naročil oziroma z njimi soglašal, ali so bila dela dejansko izvedena in kaj določa osnovna pogodba. Izvajalec naj dela, za katera meni, da niso vključena v osnovno pogodbo, praviloma ne bi izvajal brez jasnega naročila oziroma dogovora o njihovem statusu in plačilu. Pri javnih naročilih so omejitve še strožje.

Kdo odgovarja za napake pri gradnji?

Odgovornost je lahko na strani izvajalca, projektanta, nadzornika ali drugega udeleženca, odvisno od izvora napake. Zato ni dovolj ugotoviti samo, da napaka obstaja. Treba je ugotoviti, zakaj je nastala, kdo je imel obveznost preprečiti njen nastanek in kakšna je bila njegova konkretna pogodbena oziroma zakonska dolžnost.

Kdo odgovarja za napake v projektni dokumentaciji?

Projektant lahko odgovarja za napake v projektni dokumentaciji, če je dokumentacijo izdelal v nasprotju s pogodbenimi oziroma strokovnimi zahtevami. Posebej problematične so napake, ki se pokažejo šele med gradnjo ali celo po njenem zaključku. Pri pogodbi o projektiranju je zato pomembno vnaprej urediti obseg storitve, odgovornost ter pravice investitorja v primeru napak.

Ali lahko investitor zavrne prevzem objekta?

Lahko, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz pogodbe ali zakona. Vendar vsaka napaka še ne pomeni, da je mogoče prevzem zavrniti. Pri manjših napakah, ki ne vplivajo bistveno na uporabo objekta, je lahko zavrnitev neutemeljena. Posledice neutemeljene zavrnitve so lahko pomembne tudi za tek zamude, stroške in druge pogodbene pravice.

Kaj mora investitor preveriti pred primopredajo?

Preveriti mora dejansko stanje objekta, odprte pomanjkljivosti, skladnost izvedenih del s pogodbo in dokumentacijo ter dokumentacijo, ki mora biti izročena ob zaključku. Pomembno je, da se ugotovljene napake in roki za njihovo odpravo natančno zapišejo v primopredajni zapisnik.

Kaj storiti, če izvajalec zamuja z gradnjo?

Najprej je treba ugotoviti razlog za zamudo in preveriti pogodbeno časovnico. Ni vsaka zamuda avtomatično odgovornost izvajalca. Pomembno je ugotoviti, ali je zamudo povzročil izvajalec, investitor, projektant, upravni postopek ali druga okoliščina ter ali je pogodba predvidela pravico do podaljšanja roka.

Kako naj investitor dokumentira spremembe in zahtevke med gradnjo?

Vsako spremembo je treba čim prej dokumentirati: kdo jo je zahteval, zakaj je bila potrebna, kaj se spreminja, kakšen je vpliv na ceno in rok ter katera dokumentacija jo podpira. Pri zahtevnejših projektih je sprotno evidentiranje pogosto ključno za kasnejše dokazovanje upravičenosti dodatnega plačila ali podaljšanja roka.

Kontaktirajte nas

Najdite pravo rešitev

Povejte nam nekaj več o svoji situaciji, mi pa bomo preverili, kako vam lahko najbolje pomagamo.

Pošljite povpraševanje
Scroll to Top
V košarici0