Gradbeni sektor se je v zadnjih letih soočil z izjemnimi turbulencami. Globalne krize, motnje v dobavnih verigah in energetska draginja so povzročile drastične podražitve gradbenih materialov, ki so močno presegle vsa pričakovanja. Za izvajalce, ki so vezani na pogodbe s fiksno oziroma nespremenljivo ceno, je to pomenilo velik pritisk na njihovo poslovanje.

Na srečo pravo, tako Obligacijski zakonik (OZ) kot Posebne gradbene uzance (PGU), predvidevata mehanizme za zaščito izvajalca v takšnih izrednih okoliščinah. Vendar smo se v praksi, celo na sodišču, srečali z nenavadno interpretacijo ključne določbe – 27. Posebne gradbene uzance (PGU 2020), ki lahko utemeljen zahtevek za povišanje cene neupravičeno ogrozi.

Jedro problema: Napačno razumevanje 27. uzance

Ključna določba, ki ureja odstop od fiksnosti cen, se v 27. uzanci PGU 2020 glasi:

»Če je s pogodbo dogovorjeno, da se cena ne bo spremenila (fiksnost cen), se sme zahtevati sprememba pogodbene cene, če se ta zaradi spremenjenih okoliščin ali spremembe indeksa rasti cen življenjskih potrebščin poveča ali zmanjša za več kot 10 %.«

Številni naročniki, včasih pa tudi sodišča, se osredotočijo na besedno zvezo »indeks rasti cen življenjskih potrebščin« in iz tega izpeljejo napačen sklep: da mora izvajalec svoje povišane stroške dokazovati s pomočjo splošnega indeksa inflacije. Takšno tolmačenje ni le logično zgrešeno, ampak je tudi v nasprotju s temeljnimi načeli pogodbenega prava.

Poglejmo, zakaj.

1. Ključna je beseda »ALI«: Dve ločeni poti do spremembe cene

Najpomembnejši element te določbe je veznik »ALI«. Ta veznik ustvarja dve ločeni, alternativni podlagi, ki izvajalcu omogočata, da zahteva spremembo cene:

• Podlaga A: Spremenjene okoliščine. To so nepredvidljivi dogodki, ki bistveno vplivajo na stroške izvedbe, kot so drastične podražitve materialov, energije ali dela. To je bil v zadnjih letih primarni razlog za povišanje stroškov v gradbeništvu.
• Podlaga B: Sprememba indeksa rasti cen življenjskih potrebščin. To je splošni mehanizem, ki služi kot varovalka v primeru visoke splošne inflacije v celotnem gospodarstvu in je tesneje povezan s 25. uzanco.
  
  Izvajalec, čigar stroški so se povečali zaradi eksplozije cen jekla in betona, svoj zahtevek utemeljuje na podlagi možnosti A (spremenjene okoliščine). Omemba indeksa življenjskih potrebščin torej ni navodilo za izračun, temveč zgolj ena od dveh možnih razlogov za sprožitev mehanizma spremembe cene.

2. Načelo vzročne zveze: Merjenje potresa s termometrom

Ko izvajalec dokazuje višino svojega zahtevka, mora uporabiti dokaz, ki je v neposredni vzročni zvezi z razlogom za podražitev. Uporaba splošnega indeksa inflacije za merjenje podražitev v gradbeništvu je enako, kot bi poskušali meriti moč potresa s sobnim termometrom. Rezultat nima nobene zveze z realnostjo.

• Indeks rasti cen življenjskih potrebščin meri, za koliko so se v povprečju podražili kruh, mleko, najemnine in frizerske storitve. Z gradbeništvom nima nobene neposredne povezave.
• Specializiran gradbeni indeks GZS ZGIGM (npr. »06 Ostala nizka gradnja« ali katerikoli drug indeks) pa je strokovno orodje, zasnovano z namenom, da meri dejanska gibanja stroškov jekla, betona, asfalta, energentov in dela v gradbeništvu.

Uporaba napačnega indeksa bi pripeljala do absurdnih in krivičnih rezultatov, ki ne bi odražali dejanskega bremena podražitev, ki ga je nosil izvajalec.

3. Namen zakona: Ponovna vzpostavitev pogodbenega ravnovesja

Temeljni namen določb o spremenjenih okoliščinah (tako v OZ kot v PGU) je ohranitev ekonomske ekvivalence pogodbenih dajatev. Ko sta stranki sklenili pogodbo, sta predpostavljali določeno razmerje med vrednostjo del in dogovorjeno ceno. Zaradi izrednih podražitev je bilo to ravnovesje porušeno v škodo izvajalca.

Cilj sodnega postopka je to ravnovesje ponovno vzpostaviti. To pa je mogoče doseči le z uporabo indeksa, ki odraža dejanske spremembe stroškov v panogi. Uporaba splošnega indeksa inflacije, ki je v zadnjem obdobju močno zaostajal za rastjo cen v gradbeništvu, tega ravnovesja ne bi vzpostavila, ampak bi le delno omilila škodo in s tem ohranila krivično stanje.

Zaključek in ključni nasveti za izvajalce

Zmeda okoli 27. Posebne gradbene uzance je nepotrebna in škodljiva. Izvajalci se morajo zavedati, da je njihov zahtevek za povišanje cen, ki temelji na podražitvah materialov, popolnoma utemeljen, če ga dokazujejo z ustreznim orodjem.

Pri uveljavljanju zahtevkov bodite pozorni na naslednje:

• Pravilno utemeljite podlago: Jasno navedite, da zahtevek temelji na »spremenjenih okoliščinah«, ne na splošni inflaciji.
• Uporabite pravi indeks: Za izračun višine zahtevka uporabite specializiran indeks GZS ZGIGM, ki ustreza vrsti vaših del.
• Argumentirajte z logiko: Pojasnite, zakaj je indeks življenjskih potrebščin nerelevanten in zakaj bi njegova uporaba nasprotovala načelu vzpostavitve pogodbenega ravnovesja.
• Preverite ravnanje nasprotne strani: Bodite pozorni, ali je strokovni nadzor naročnika ali Inženir po FIDIC pogodbi morda že sam uporabil specializirani indeks, saj je to močan argument v vaš prid.