Ko gradbeni izvajalec uspešno preskoči prvo oviro in utemelji, da so izredne podražitve na trgu razlog za spremembo fiksne pogodbene cene, se takoj pojavi naslednje ključno vprašanje: Kako natančno izračunati višino te spremembe? V praksi se soočamo z dvema temeljnima pristopoma: indeksno metodo, ki temelji na uradnih statističnih podatkih, in analitično metodo, ki zahteva dokazovanje vsakega posameznega stroška z računi.

Čeprav zakonodaja izrecno ne predpisuje ene same metode, se v sporih pojavljajo zahteve po analitičnem pristopu. Vendar pa poglobljena pravna in ekonomska analiza pokaže, da je uporaba indeksne metode ne le dopustna, temveč tudi bolj pravilna, objektivna in pravična rešitev.

Sprememba cene je v svojem bistvu valorizacija

Da bi razumeli, katera metoda je ustreznejša, moramo najprej razumeti naravo same spremembe cene. Določba 656. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki omogoča povišanje cene zaradi spremenjenih okoliščin, je po svojem ekonomskem namenu valorizacija denarne obveznosti. Njen cilj ni obogatitev izvajalca, temveč ohranjanje realne vrednosti plačila, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe. Fiksna cena, določena v času stabilnih tržnih razmer, je zaradi nepredvidljivih podražitev izgubila svojo kupno moč. Zahteva po povišanju je torej zahteva po ponovni vzpostavitvi načela enake vrednosti dajatev.

Zanimivo je, da OZ, ko v 372. členu neposredno ureja valorizacijo, kot možna mehanizma izrecno omenja indeksno klavzulo in valutno klavzulo. O analitični metodi, torej preverjanju vsakega posameznega računa, v tem kontekstu ni govora. Že to kaže, da je zakonodajalec za prilagajanje vrednosti denarja sistemskim ekonomskim spremembam predvidel uporabo objektivnih meril.

Ključna prednost: Objektivnost proti subjektivnosti

Najmočnejši argument v prid indeksni metodi je njena objektivnost.
Indeksna metoda uporablja uradne, javno dostopne in neodvisno izračunane statistične podatke (npr. indekse GZS ZGIGM). Ti indeksi odražajo splošna tržna gibanja, ki enako vplivajo na vse udeležence v panogi. Pristop je transparenten, nepristranski in zagotavlja enakopravno obravnavo.

Analitična metoda pa je po svoji naravi subjektivna. Rezultat izračuna ni odvisen le od tržnih cen, ampak tudi od številnih poslovnih odločitev posameznega izvajalca:

• Ali je material kupil na zalogo pred podražitvami?
• Kakšno pogajalsko moč ima pri svojih dobaviteljih?
• Kako spretno je pripravil in dokumentiral svoje stroške?

Takšen pristop ne bi meril objektivnega vpliva trga, temveč bi nagrajeval poslovno spretnost ali celo zgolj administrativno pedantnost. To je še posebej problematično v kontekstu javnega naročanja, kjer je načelo enake obravnave ponudnikov zelo pomembno. Nesprejemljivo bi bilo, da bi dva izvajalca za popolnoma enako delo, izvedeno v istih tržnih razmerah, izkazovala različno povišanje stroškov zgolj zaradi različnih internih nabavnih politik.

Administrativna nočna mora in pravna negotovost

Analitična metoda bi sodne postopke in pogajanja spremenila v obsežno računovodsko revizijo. Od izvajalca bi terjala predložitev tisočih računov in dokazil, kar predstavlja nesorazmerno administrativno breme. Vsak posamezen strošek bi lahko bil predmet ugovora, kar bi vodilo v dolgotrajne in drage postopke ter izvedenska mnenja.
Indeksna metoda pa je učinkovita, hitra in predvidljiva, saj temelji na enostavnem matematičnem izračunu z uporabo javno dostopnih podatkov.

Mnenja organov niso zavezujoč pravni vir

Včasih se v razpravah pojavijo sklicevanja na mnenja, smernice ali priporočila posameznih ministrstev ali drugih organov, ki favorizirajo analitično metodo. Pri tem je treba poudariti, da ti dokumenti nimajo narave zavezujočega pravnega vira za razlago zakonov, kot je Obligacijski zakonik. Pristojnost za obvezujočo razlago zakonov imajo v končni fazi sodišča.

Da enostransko predpisovanje metodologije ni pravilno, je v sporočilu za javnost z dne 31. 5. 2023 potrdila celo sama Vlada RS, ki je ugotovila, da »ne more in ne sme določati oziroma predpisovati, katera metodologija oziroma kateri indeks je najbolj primeren«.

Zaključek

Izbira med indeksno in analitično metodo ni zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje pravičnosti, objektivnosti in pravne varnosti. Medtem ko analitična metoda odpira vrata subjektivnosti, administrativnim bremenom in neenaki obravnavi, indeksna metoda zagotavlja transparenten, nepristranski in učinkovit način za ponovno vzpostavitev porušenega pogodbenega ravnovesja. V pravni državi mora biti cilj uporaba metode, ki temelji na objektivnih dejstvih in zagotavlja enako mero za vse. V kontekstu gradbenih podražitev je to nedvomno indeksna metoda.