Ali bi morala biti sprememba po prvi točki prvega odstavka 95. Člena ZJN-3 vključena v ocenjeno vrednost?

V zadnjem času je bilo mogoče v stališčih državnih organov (denimo v  tolmačenju MJU št. 430-1/2021 z dne 25.11.2021 in dopisu MJU z dne 22.6.2022) najti tezo, da gre lahko za vnaprej predvideno spremembo po prvi točki prvega odstavka 95. člena ZJN-3 samo v primeru, da je bila vrednost te spremembe upoštevana v ocenjeni vrednosti javnega naročila pred pričetkom postopka javnega naročanja, zaradi česar se zastavlja vprašanje ali to drži. Za takšno stališče ni najti nikakršne podlage v veljavni zakonodaji. Prvi odstavek 24. člena ZJN-3 določa: »Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. MJU tolmači, da se določba prve točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, kjer je določeno, da »če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah« v delu sklicuje na iste »opcije«, kakor določba prvega odstavka 24. člena ZJN-3 in da naj bi bila prilagoditev cena takšna opcija, za katero naj bi prvi odstavek 24. člena ZJN-3 določal, da mora biti vključena v ocenjeno vrednost. Navedeno ne drži. Enostransko oblikovalno upravičenje zaradi zakonske valorizacije ni nikakršna opcija, kakor želi to prikazati MJU, temveč gre za določbo o reviziji cene, ki jo eksplicitno omenja prva točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3, ki pravi: »v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah«. Določba prvega odstavka 95. člena ZJN-3 ravno nasprotno od tega, kar trdi MJU, določa, da gre za vnaprej predvideno spremembo, če je »sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen«. Ni mogoče spregledati, da je med dikcijo »ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen« in dikcijo »ali opcijah« vrinjena vejica, kar pomeni, da gre za dve različni zadevi:

• za možnost spremembe, ki je posledica določbe o reviziji cen ali
• za možnost, ki je posledica opcije.

V zvezi s slednjimi je treba pojasniti, da pojasnilo, kaj je opcija posredno izhaja iz 111. točke preambule Direktive 2014/24/ES. Opcije predstavljajo denimo možnost nadgradenj, razširitev, prilagoditev in podobno (več o tem  Basta Trtnik, Milena in drugi.: ZJN-3 s komentarjem, Uradni list RS, 2022, stran 138). Pri tem prvi odstavek 24. člena ZJN-3 zahteva, da je v ocenjeno vrednost vključena zgolj vsaka opcija, ki je predvidena, tega pa ne zahteva za možnost spremembe, ki je posledica določbe o reviziji cen. Revizija cen definitivno ni opcija, zaradi česar valorizacijskih klavzul na noben način ni mogoče podrediti jezikovni razlagi prvega odstavka 24. člena ZJN-3, kar pa je nenazadnje tudi logično. Če bi se zahtevala vključitev revizije cen v ocenjeno vrednot javnega naročila, bi valorizacijska klavzula v celoti izgubila svoj namen: uporabe v primerih nepredvidljivih okoliščin in sprememb na trgu