Kako se 30-odstotna omejitev povečanja vrednosti pogodbe za anekse razlaga pri sklopih?

Na kratko

Kadar naročnik javno naročilo razdeli na sklope in za vsak sklop sklene ločeno pogodbo, se 30-odstotna omejitev zvišanja vrednosti izračuna od prvotne vrednosti vsake pogodbe posebej. Neporabljene kvote enega sklopa ni mogoče prenesti na drugega. Če naročnik več sklopov združi v eno pogodbo, je vprašanje zahtevnejše, saj zakon kot osnovo določa vrednost prvotne pogodbe, vendar kljub temu združitev ne pomeni, da lahko naročnik spreminja obseg posameznih sklopov.

Ključne točke

  • Omejitev 30 % velja za spremembe zaradi dodatnih gradenj, storitev ali dobav ter nepredvidenih okoliščin (drugi odstavek 95. člena ZJN-3).
  • Omejitev se izračuna za vsako pogodbo posebej, tudi če so bile pogodbe oddane v istem postopku javnega naročanja.
  • Omejitev se izračuna za vsak sklop posebej, četudi je več sklopov vključenih v eno pogodbo.
  • Omejitev se izračuna za vsak sklop posebej, četudi je naročnik javno naročilo oddal z združevanjem več ali vseh sklopov.

Naročnik denimo odda javno naročilo v treh sklopih. Med izvajanjem se pri enem sklopu pojavijo potrebe po dodatnih delih, pri drugem pa dodatnih del ni. Ali lahko naročnik pri prvem sklopu poleg njegove 30-odstotne kvote uporabi še neporabljeno kvoto drugega sklopa?

Ne.

Sklop predstavlja samostojen, funkcionalno zaokrožen predmet naročanja. Razdelitev na sklope pomeni, da vsak sklop predstavlja samostojno celoto oddaje, za katero se sprejme samostojna odločitev o oddaji in sklene samostojna pogodba (ali okvirni sporazum po 48. členu ZJN-3). Namen razdelitve na sklope po prvem odstavku 73. člena ZJN-3 je zagotoviti večjo gospodarnost, učinkovitost in dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom ter preprečiti neupravičeno omejevanje konkurence.

Zakaj se pri ločenih pogodbah 30-odstotna omejitev računa za vsak sklop posebej?

ZJN-3 omejitve zvišanja cene ne veže na skupno ocenjeno vrednost javnega naročila, temveč na vrednost prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma (drugi odstavek 95. člena ZJN-3). Če naročnik za posamezne sklope sklene ločene pogodbe, ima vsaka pogodba svojo prvotno vrednost. Ta predstavlja osnovo za izračun dovoljenega zvišanja cene. Dejstvo, da so bile vse pogodbe oddane v okviru istega postopka javnega naročanja, pri tem ni pomembno.

Razlikovati je namreč treba med ocenjeno vrednostjo javnega naročila, pri kateri se upošteva skupna vrednost vseh sklopov, in vrednostjo posamezne pogodbe, ki je relevantna za njene spremembe (deveti odstavek 24. člena in drugi odstavek 95. člena ZJN-3).

Če se vrednost pogodbe za posamezni sklop poveča za 30 %, naročnik po tej pravni podlagi ne more sklepati dodatnih aneksov zgolj zato, ker pri drugem sklopu navedena kvota ni bila porabljena.

Pomembno je tudi, da se pri več zaporednih spremembah zaradi dodatnih del in nepredvidenih okoliščin upošteva njihova skupna vrednost. Omejitev torej ne velja za vsak aneks posebej niti ni mogoče ločeno uporabiti 30 % za dodatna dela in še 30 % za nepredvidene okoliščine (drugi odstavek 95. člena ZJN-3).

Kaj velja, če je več sklopov vključenih v eno pogodbo?

Če naročnik več sklopov vključi v eno pogodbo, je treba razlikovati med formalno enotnostjo pogodbe in vsebinsko samostojnostjo predmetov posameznih sklopov.

Sklopi so prvotno oblikovani in oddani kot določeni predmeti naročila, z lastnimi tehničnimi zahtevami in ponudbenimi vrednostmi, za vsak sklop je v naprej predviden osnutek pogodbe in naročnik z izvajalcem podpiše pogodbo, ki v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo predstavljajo izjeme od temeljnega načela, da je treba javna naročila oddajati v odprtih in konkurenčnih postopkih. ZJN-3 v drugem odstavku 95. člena kot referenčno vrednost izrecno določa vrednost prvotne pogodbe. Definicije prvotne pogodbe ZJN-3 nima, a v kontinentalnem pravnem redu velja strogo pravilo, da je treba izjeme razlagati ozko. Posledično je potrebno šteti, da se za prvotno pogodbo šteje pogodba za sklop. S tem, ko več sklopov vključimo v eno združeno pogodbo, več prvotnih pogodb združimo v eno pogodbo, ki ni prvotna.

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ne smejo biti bistvene. Če bi naročnik zaradi skupne pogodbene vrednosti bistveno povečal obseg enega sklopa, bi lahko posegel v pogoje, pod katerimi je bilo naročilo prvotno oddano. Takšna sprememba je lahko bistvena zlasti, če bi prvotno drugačen obseg naročila omogočil sodelovanje drugih ponudnikov, vplival na izbiro ponudbe, spremenil ekonomsko ravnotežje v korist izvajalca ali znatno razširil prvotni obseg naročila (četrti odstavek 95. člena ZJN-3).

Po našem stališču je zato tudi pri enotni pogodbi, v kateri so sklopi vsebinsko in vrednostno jasno ločeni, potrebno gledati kvoto do maksimalnega zvišanja 30 % za vsak sklop posebej in ne skupne kvote. Združitev v eno pogodbeno listino sama po sebi namreč ne sme omogočiti obida pravil, ki bi veljala pri ločenih pogodbah.

Kaj pa, če naročnik že ob oddaji naročila vse sklope združi v eno pogodbo?

Naročnik lahko več sklopov odda z njihovim združevanjem, če je takšno možnost vnaprej predvidel v obvestilu oziroma ustreznem povabilu in določil sklope ali skupine sklopov, ki jih lahko združi (četrti odstavek 73. člena ZJN-3).

Pri presoji sprememb je zato pomembna vsebina prvotne razpisne dokumentacije, način oddaje in dejansko oblikovano pogodbeno razmerje. V takšnem primeru je treba upoštevati, da je bilo naročilo oddano kot združeno naročilo.

Možnost združitve vseh sklopov na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZJN-3 v eno pogodbo običajno predstavlja zgolj administrativno in tehnično-pravno olajšavo za naročnika in izvajalca (instrumentum – ena pogodba kot listina), ki pa ne odpravlja materialnopravne ločenosti in avtonomije posameznih sklopov (negotium – vsebina ločenih poslov). Pogodba, v katero so vključeni vsi sklopi, tako po svoji materialni vsebini predstavlja skupek več deljivih pogodbenih razmerij, formaliziranih v enem dokumentu.

ZJN-3 izrecno določa, da sprememba niti pri nepredvidenih okoliščinah ne sme spreminjati splošne narave javnega naročila. Če se znotraj pogodbe bistveno spremenijo razmerja med posameznimi sklopi (tako da določen sklop povsem preraste svoj prvotni namen ali vrednost na račun drugega sklopa), se spremeni splošna narava tistega dela predmeta, za katerega je bilo naročilo prvotno oddano. Zato je po našem stališču tudi v tem primeru potrebno gledati kvoto do maksimalnega zvišanja 30 % za vsak sklop posebej in ne skupne kvote.

Kaj svetujemo naročnikom in izvajalcem?

Naročnikom svetujemo, da že ob pripravi razpisne dokumentacije jasno opredelijo, ali bodo za posamezne sklope sklepali ločene pogodbe oziroma ali bodo uporabili možnost njihovega združevanja. Pri izvajanju pogodb naj spremembe vrednosti spremljajo ločeno po posameznih sklopih, tudi kadar so vključeni v eno pogodbo in tudi v primeru združevanja več ali vseh sklopov na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZJN-3.

Pred sklenitvijo vsakega aneksa je treba preveriti zakonsko podlago spremembe, doslej porabljeno kvoto in vpliv predlagane spremembe na prvotno oddano naročilo. Razloge je treba tudi ustrezno dokumentirati (šesti odstavek 95. člena ZJN-3). O tem, kdaj se naročniku bolj splača skleniti aneks kot čakati na odločitev sodišča, smo pisali v prispevku Ali se javnim naročnikom splača čakati na sodbo, namesto da bi sklenili aneks?

Izvajalcem svetujemo, da ob nastanku dodatnih del ali nepredvidenih okoliščin ne izhajajo zgolj iz skupne vrednosti investicije, temveč preverijo, na katero pogodbo oziroma sklop se sprememba nanaša in ali obstaja ustrezna podlaga za njeno naročilo.

Kdaj se posvetovati z odvetnikom?

Pravni pregled je smiseln predvsem takrat, ko naročnik namerava povečati vrednost enega sklopa nad njegovo prvotno 30-odstotno omejitev in se pri tem sklicuje na neporabljene kvote drugih sklopov, in pri pogodbah, ki združujejo več sklopov.

Pogosta vprašanja

Ali se 30-odstotna omejitev računa od ocenjene vrednosti celotnega javnega naročila?

Ne. Omejitev se računa od prvotne vrednosti pogodbe in ne od skupne ocenjene vrednosti vseh sklopov (drugi odstavek 95. člena ZJN-3).

Ali lahko naročnik neporabljeno kvoto enega sklopa prenese na drugega?

Ne, takšen prenos ni dovoljen. Vsaka pogodba in vsak sklop ima svojo osnovo za izračun omejitve.

Ali ima naročnik pri vsakem novem aneksu na voljo novih 30 %?

Ne. Pri zaporednih spremembah na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 velja skupna omejitev 30 % vrednosti prvotne pogodbe oziroma sklopa. Če pogodba vsebuje določbo o valorizaciji denarnih obveznosti, se uporabi referenčna vrednost s posodobljenimi cenami (drugi odstavek 95. člena ZJN-3).

Ali lahko naročnik sklene aneks, če povečanje presega 30 %?

Ne. Preseganje 30 % omejitve izključuje uporabo 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 za takšno povečanje. Če pogoji za spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila niso izpolnjeni, mora naročnik izvesti nov postopek javnega naročanja (peti odstavek 95. člena ZJN-3).

Ali združitev vseh sklopov v eno pogodbo omogoča uporabo skupne 30-odstotne kvote?

Ne. Uporaba skupne pogodbene vrednosti ne pomeni dopustnosti povečanja posameznega sklopa.

Primerjava AI odgovorov

V zaključku opozarjamo še na to, da smo opazili, da programi umetne inteligence na izpostavljena vprašanja odgovarjajo zelo dobro in točno. Gemini pravilno odgovarja, da se omejitev povišanja vrednosti (do 30 % prvotne pogodbe) v primeru dodatnih del ali nepredvidenih okoliščin računa izključno od posameznega sklopa oziroma od vrednosti prvotne pogodbe, sklenjene za tisti konkretni sklop. Tudi ChatGPT opozarja, da neizkoriščenega dela omejitve ni mogoče prenesti na pogodbo za drug sklop. Claude pa najbolj neposredno zapiše, da se kvota 30 % računa ločeno za vsak sklop oziroma za vsako pogodbo posebej in da prenos neporabljene kvote z enega sklopa na drugega ni dopusten.

Se pa netočnosti začnejo v trenutku, ko začnemo umetno inteligenco spraševati, na kakšen način bi lahko kvoto prenašali med sklopi, glede na to, da vrednost javnega naročila računamo na podlagi vseh sklopov in ne (zgolj) za vsak sklop posebej. V tem primeru Gemini in Claude denimo začneta zagovarjati pravilo t. i. de minimis spremembe in netočno omenjata spremembo manjše vrednosti, ki je slovenski zakonodajalec ni prenesel v ZJN-3, kljub temu, da jo EU direktiva pozna. Claude celo izrecno zapiše, da lahko uporabite de minimis spremembo, ki naj bi bila dopustna, če je pod pragovi EU in ne presega 10 % vrednosti pri blagu in storitvah oziroma 15 % pri gradnjah, ta meja pa naj bi se računala po pogodbi. Prav tako Gemini omenja možnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki 46. člena ZJN-3, če so potrebe na enem sklopu znatno porasle in presegajo vse zakonske limitirane spremembe posamezne pogodbe, kar je prav tako neustrezna rešitev.

Umetna inteligenca torej pri vprašanju, kako naročiti dodatna ali nepredvidena dela oziroma storitve nad pragom 30 % pri posameznem sklopu, ne ponudi ustrezne rešitve. Zakonita rešitev je zgolj ta, da naročnik izvede nov transparenten postopek za celotno razliko, ki presega 30 % vrednosti osnovne pogodbe za posamezni sklop, pri tem pa lahko, s pomočjo pravila o določanju meril ekonomsko najugodnejše ponudbe, uporabi vse institute, ki jih pozna ZJN-3.

Pri pripravi vsebin uporabljamo umetno inteligenco kot podporno orodje pod strokovnim in skrbnim nadzorom.

Scroll to Top
V košarici0