Predmet javnega naročila

ZJN-3 loči javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev. Vrsta naročila določa, katere mejne vrednosti veljajo in katera pravila postopka se uporabijo, zato je pravilna opredelitev predmeta prvi korak vsakega postopka.

Kode CPV so enotni besednjak javnih naročil. Naročnik mora v obvestilu o naročilu, ki ga objavi na portalu javnih naročil, označiti glavno kodo CPV, dopolnilne kode pa lahko navede, če tako želi.

Napačno označena koda sama po sebi še ne pomeni kršitve, če je bil ponudnik z obsegom in vsebino predmeta naročila nedvomno seznanjen iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, na primer stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti in stopnjo varnosti (68. člen ZJN-3). Specifikacije morajo izražati naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Praviloma ne. V tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor, določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila (šesti odstavek 68. člena ZJN-3). Take navedbe so izjemoma dovoljene, če predmeta ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati drugače, vsebovati pa morajo besedi »ali enakovredni«.

Dejstvo, da določeno zahtevo lahko izpolni le ozek krog ponudnikov ali celo en sam ponudnik, samo po sebi ni kršitev, če naročnik izkaže, da je zahteva povezana s predmetom naročila in da zanjo obstajajo objektivno utemeljeni razlogi. Enakopravnosti namreč ni mogoče razumeti kot absolutne.

Ne. Osnovni predmet takega naročila je dobava oken, posamezna gradbena dela pa so potrebna le za vgradnjo v obstoječe odprtine in so zato pomožna. Javno naročilo se šteje za javno naročilo gradenj le, če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, čeprav zajema tudi druge storitve, potrebne za izvedbo teh dejavnosti. Kadar so gradnje priložnostne glede na osnovni predmet in so njegova posledica ali dopolnitev, naročilo ostane javno naročilo storitev ali blaga.

Razmejitev je vsebinska in ne nazivna. Konservatorsko-restavratorski posegi na strehah objektov, ki so vključevali zamenjavo lesene kritine, so bili na primer opredeljeni kot gradnja in ne kot storitev, zato bi naročnik moral uporabiti enega od postopkov iz 39. člena ZJN-3.

Samo takrat, kadar sta predmet istega javnega naročila projektiranje in gradnja, torej ko se izvajalec zaveže izdelati projektno dokumentacijo in skladno z njo izvesti gradnjo. Ni ovire, da izvajalec za storitve projektiranja angažira podizvajalce; odločilno je, da se projektiranje in izvedba gradnje naročita pri istem izvajalcu v okviru istega javnega naročila.

Naročnik mora upoštevati stroške gradnje ter skupno ocenjeno vrednost blaga in storitev, ki jih da na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje. V praksi naročnik pridobi projektantsko oceno investicije, ki zajema tudi vsa morebitna povečanja obsega naročila, dopolnitve in obnove.

Stroški v življenjski dobi niso del ocenjene vrednosti. Lahko pa so element merila za izbor po 84. členu ZJN-3.

Mešano javno naročilo je javno naročilo, katerega predmet sta dve ali več vrst različnih naročil, torej kombinacija gradenj, storitev ali blaga. Za mešano naročilo šteje tudi javno naročilo, ki je namenjeno opravljanju splošne in infrastrukturne dejavnosti.

Kadar so različni sestavni deli naročila objektivno neločljivi, se naročilo odda po pravilih, ki veljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet. Glavni predmet se praviloma določi po vrednostnem kriteriju, torej po ocenjeni vrednosti posamezne vrste naročila znotraj predmeta.

Od te opredelitve je odvisna tudi mejna vrednost za uporabo zakona in za objavo. Naročnik, pri katerem po vrednosti prevladuje gradnja, je naročilo pravilno označil za javno naročilo gradnje, čeprav je vključeval tudi storitve projektiranja (sklep Državne revizijske komisije 018-198/2018-21 z dne 7. marca 2019).

Ločljivost se presoja za vsak primer posebej. Izraženi ali domnevni nameni naročnika, da se posamezni vidiki obravnavajo kot neločljivi, ne zadoščajo; podprti morajo biti z objektivnimi dokazi, ki potrdijo potrebo po sklenitvi ene pogodbe. Taka potreba se lahko pokaže iz razlogov tehnične in gospodarske narave, na primer pri gradnji ene same stavbe, katere del bi naročnik uporabljal neposredno, z drugim delom pa bi se upravljalo na podlagi koncesije.

Naročnik se lahko odloči, da za vsako dejavnost odda ločeno javno naročilo ali da odda enotno javno naročilo. Pri ločenih naročilih veljajo za vsako tista pravila, ki ustrezajo značilnostim posamezne dejavnosti. Pri enotnem javnem naročilu veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnost, za katero je javno naročilo pretežno namenjeno.

Odločitve o ločeni ali enotni oddaji naročnik ne sme sprejeti z namenom izključitve naročila s področja uporabe ZJN-3 ali zakona, ki ureja koncesije.

Gre za posebno kategorijo storitev, ki je nadomestila prejšnji seznam storitev B in zajema zdravstvene, socialne, kulturne in nekatere druge storitve. Katere storitve sodijo vanjo, določata Priloga XIV k Direktivi 2014/24/EU in Priloga XVII k Direktivi 2014/25/EU.

Za te storitve velja prožnejši režim in višja mejna vrednost za uporabo zakona: 750.000 evrov brez DDV na splošnem področju in 1.000.000 evrov brez DDV na infrastrukturnem področju. Pod tem pragom se oddajo kot evidenčna naročila, nad njim pa mora naročnik upoštevati temeljna načela, določbe o opredelitvi predmeta oziroma tehničnih specifikacijah in pravila glede objave; javno naročilo lahko odda tudi po drugem ustreznem postopku iz 39. člena ZJN-3 (97. člen ZJN-3).

Formalno sodijo med socialne in druge posebne storitve, vendar ZJN-3 zanje izrecno izključi uporabo pravil za to kategorijo (prvi odstavek 21. člena ZJN-3). Zanje torej veljajo splošne mejne vrednosti in splošna pravila postopka. Če je naročnik za te storitve sklenil pogodbo za nedoločen čas, mora pri ugotavljanju vrednosti upoštevati najmanj štiriletno vrednost in, če ta presega prag za uporabo zakona, pogodbo razveljaviti ter izvesti ustrezen postopek javnega naročanja.