Mejne vrednosti in evidenčna naročila

ZJN-3 se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3:

Kadar ocenjena vrednost doseže ali preseže navedeno mejno vrednost, mora naročnik javno naročilo oddati po pravilih ZJN-3.

Evidenčno naročilo je naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, zato se odda brez izvedbe postopka javnega naročanja. Izraz v zakonu ni opredeljen, se je pa uveljavil v praksi.

Med evidenčna naročila se po drugem odstavku 21. člena ZJN-3 uvrščajo tudi izločeni sklopi iz petega odstavka 73. člena ZJN-3 in štiri izjeme iz 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3. Med evidenčna naročila pa ne sodijo posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnih sporazumov ali dinamičnega nabavnega sistema.

Naročnik mora upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti (drugi odstavek 21. člena ZJN-3). Načelo transparentnosti se uresničuje s tremi obveznostmi:

• vodenje evidence o oddanih evidenčnih naročilih z navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti brez DDV,
• sporočanje statističnih podatkov enkrat na leto, do zadnjega dne februarja za preteklo leto (106. člen ZJN-3),
• objava seznama evidenčnih naročil v vrednosti 10.000 EUR brez DDV ali več na portalu javnih naročil, prav tako do zadnjega dne februarja.

V seznam se vključijo evidenčna naročila, katerih dejanska oddana vrednost brez DDV je enaka ali višja od 10.000 EUR in nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, pri izločenih sklopih nižja od 80.000 EUR, pri izjemah pa nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Merilo je dejanska oddana in ne več ocenjena vrednost.

Istovrstna naročila, katerih posamična vrednost je nižja od 10.000 EUR, se v seznam ne vključijo, tudi če bi skupaj ta prag presegla. Seznam mora vsebovati opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila brez DDV in naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano, objavi pa se izključno na portalu javnih naročil.

Da, za naročila, katerih oddana vrednost je enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV. Naročnik mora zagotoviti, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o izboru.

Obvestiti je dolžen tiste, ki so na podlagi povabila ponudbo dejansko predložili. Pregledovanje spletnih strani, telefonsko preverjanje ali analiza trga ne pomenijo pridobljene ponudbe, zato naročnik subjekta, s katerim je bil v stiku brez oddane ponudbe, ni dolžen obvestiti. Pisno pomeni katerikoli izraz iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in pošlje, vključno z elektronsko pošto (14. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Ne. ZPVPJN za javna naročila, za katera se ZJN-3 ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravnega varstva ne zagotavlja (prvi odstavek 4. člena ZPVPJN).

Položaja ne spremeni niti to, da se naročnik prostovoljno odloči evidenčno naročilo oddati po postopku iz ZJN-3 in odločitev objavi na portalu javnih naročil. Ponudniki tudi v tem primeru v revizijskem postopku pravnega varstva nimajo.

Kadar vrednost javnega naročila brez DDV doseže ali preseže mejne vrednosti iz drugega odstavka 22. člena ZJN-3. Te vrednosti Evropska komisija usklajuje vsaki dve leti; za obdobje od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2027 so bile določene z delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2025/2150, 2025/2151 in 2025/2152:

Kadar Evropska komisija sprejme spremembe, ministrstvo, pristojno za javna naročila, nove vrednosti objavi v desetih dneh, naročnik pa jih upošteva od 1. januarja po njihovem sprejetju (tretji odstavek 22. člena ZJN-3).

Naročnik lahko iz postopka javnega naročanja izloči enega ali več sklopov, vsakega v vrednosti do 80.000 EUR brez DDV, pri čemer vsi izločeni sklopi skupaj lahko predstavljajo največ 20 odstotkov skupne vrednosti blaga ali storitev, ki se naročajo (peti odstavek 73. člena ZJN-3). Instrument je namenjen zlasti uresničevanju načela kratkih verig pri naročanju živil.

Izločeni sklopi se štejejo za evidenčna naročila, zato zanje veljajo obveznosti iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3.

Ne. Nepravilen izračun ali izbira napačne metode lahko navidezno kaže na izpolnjenost pogojev za oddajo evidenčnega naročila, čeprav bi bilo treba ob pravilnem izračunu izvesti postopek javnega naročanja. Izbira metode z namenom, da naročilo pade pod prag, pomeni prekršek iz 1. točke prvega odstavka 111. člena ZJN-3, torej drobljenje javnih naročil.