Temeljni pojmi javnega naročanja

Javno naročilo je pisno sklenjena odplačna pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev (1. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Pojem sestavljajo trije elementi: pisna oblika, odplačnost in predmet. Kadar kateri od njih ni izpolnjen, ne gre za javno naročilo in pravila ZJN-3 se ne uporabijo.

Da. ZJN-3 zahteva pisno obliko za vse pogodbe v pravu javnih naročil, ne glede na to, ali gre za gradbeno pogodbo, pogodbo o dobavi blaga ali pogodbo o izvedbi storitev. Enako velja za vse anekse k tem pogodbam. Isto zahtevo postavlja tudi 50. člen Zakona o javnih financah.

Da. Pisnost je v pravu javnih naročil predpisana zaradi lažjega dokazovanja vsebine pogodbe (forma ad probationem) in ne kot pogoj za njeno veljavnost (forma ad validitatem) (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 36/2013 z dne 7. oktobra 2014). Oblika je le izjemoma predpostavka za veljavnost pravnega posla, in sicer kadar zakon tako določa ali kadar se stranki o njej sporazumeta (prvi odstavek 51. člena in prvi odstavek 54. člena OZ). Če bi pisnost veljala kot pogoj veljavnosti, izvajalci ne bi imeli pravice do plačila za dela, ki niso bila potrjena s pisno pogodbo ali aneksom.

Odplačnost pomeni, da se vsaka pogodbena stranka zaveže opraviti izpolnitveno ravnanje v zameno za drugo izpolnitveno ravnanje. Kadar pogodba določa brezplačen prenos blaga, storitev ali izvedbe gradenj, ne gre za javno naročilo. Od pogodbe o izvedbi javnega naročila se pričakuje enakovrednost dajatev vseh strank in ne sme delovati kot igra na srečo, v kateri ena stranka ne ve, kakšna tveganja prevzema.

Da. Takoj ko je pogodba odplačna, so pogoji za javno naročilo izpolnjeni, tudi če je plačilo nižje od tržne vrednosti opravljene storitve ali dobave. Neobičajno nizko ponudbo lahko naročnik po izvedenem postopku preverjanja izloči, vendar je to v večini primerov njegova pravica in ne dolžnost.

Ne. Brezplačno ponujene postavke so le ene od postavk, ki sestavljajo končno ponudbeno ceno, in ne vplivajo na odplačno naravo pogodbe o izvedbi javnega naročila kot celote (sklep Državne revizijske komisije 018-126/2017-7 z dne 21. julija 2017).

Gospodarski subjekt je katerakoli fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb. Pojem je treba razlagati široko, tako da zajema vsakogar, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali opravljanje storitev, ne glede na pravno obliko (uvodna izjava 14 Direktive 2014/24/EU). Zato lahko kot ponudnik nastopi tudi poslovna enota, podružnica ali druga oseba brez lastne pravne subjektivitete.

Ponudnik je gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Ponudbo lahko vloži tudi prek pooblaščenca; odločilno je, kdo je v ponudbeni dokumentaciji in ponudbenem predračunu naveden in podpisan kot ponudnik (sklep Državne revizijske komisije 018-138/2018-6 z dne 10. septembra 2018).

Lahko, vendar le pri tistih javnih naročilih, pri katerih ni drugih omejitev, kot so ustrezna registracija, zavarovanje ali vpis v register. Pri dobavi bio sadja in zelenjave na primer fizična oseba lahko konkurira enakovredno. Pri drugih naročilih pa ima naročnik legitimno pravico zahtevati dodatne pogoje, ki fizičnim osebam sodelovanje onemogočijo.

Fizične osebe, ki niso registrirane za opravljanje dejavnosti, ne morejo izdajati računov, zato naročnik z njimi sklene eno od pogodb civilnega prava, najpogosteje podjemno pogodbo, kar pomeni drugačno in višjo stopnjo obdavčitve kot DDV. Merila zato ni primerno določiti kot ponudbeno ceno z DDV ali brez njega, temveč kot končni znesek, ki ga mora plačati naročnik. V nasprotnem primeru naročnik ne bo prejel primerljivih ponudb.

Ne, če ni registrirana za opravljanje dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 14. člena ZAID. Projektant je sicer pravna ali fizična oseba, ki izdeluje projektno dokumentacijo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, med te pogoje pa sodi tudi vpis vsaj ene od dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja v Poslovni register Slovenije. Projektiranje se pri javnem naročilu razume kot reguliran poklic, zato naročnik te pogoje sme zahtevati.

Lahko. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba (31. člen ZGD-1). Na vseh sporočilih, dopisih, naročilnicah in drugih listinah podružnice morajo biti poleg firme podružnice navedeni tudi podatki o matični družbi (679. člen ZGD-1). Če se ponudnik ne predstavi na ta način ali ne predloži zahtevanih dokazil tudi za matično družbo, je to razlog za izključitev ponudbe iz postopka (sklep Državne revizijske komisije 018-134/2018-5 z dne 29. avgusta 2018).

Ne. Subjekt, ki ne obstaja, nima pravne subjektivitete in s tem pravne sposobnosti, zato ne more biti nosilec pravic in obveznosti niti ponudnik v javnem naročilu.

Definicija gospodarskega subjekta zajema tudi skupino oseb, torej konzorcij (societas po Obligacijskem zakoniku). Ponudnik je v tem primeru skupina oseb kot celota in javno naročilo se odda tej skupini, ne posameznim članom.

Načeloma ne. Če se sestava konzorcija spremeni, se spremeni tudi ponudnik in s tem gospodarski subjekt, ki mu je naročnik oddal javno naročilo, zato sta zamenjava ali izključitev posameznega člana konzorcija nezakoniti.

Pogodbo je kljub temu mogoče spremeniti po 95. členu ZJN-3, zlasti kadar drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za sodelovanje in zanj ne obstajajo razlogi za izključitev, v celoti ali delno nasledi prvotnega izvajalca po prestrukturiranju, prevzemu, združitvi, pripojitvi ali insolventnosti. Upoštevati je treba tudi določbe pogodbe o delovanju konzorcija, ki lahko posledice izstopa člana urejajo drugače.

Gradnja je zaključena visoka ali nizka gradnja kot celota, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije (3. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Javno naročilo gradenj je javno naročilo, katerega predmet je izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali izvedba gradnje s katerimikoli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje (2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Seznam je Priloga II k Direktivi 2014/24/EU in Priloga I k Direktivi 2014/25/EU.

Dopustna je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba pa ustreza potrebam in zahtevam naročnika iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Nedopustnost ponudbe ni več razdeljena na posamezne oblike pomanjkljivosti: javno naročilo je lahko oddano le ponudniku, pri čigar ponudbi ni nobenega razloga za izključitev in nobene pomanjkljivosti.

ZJN-3 veže pojem infrastrukturnega področja na dejavnost, ki jo opravlja naročnik, in ne na predmet javnega naročila. Za infrastrukturno področje gre, kadar naročnik opravlja eno ali več dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3 in javno naročilo izvaja za opravljanje teh svojih dejavnosti; v vseh drugih primerih gre za splošno področje.

Med infrastrukturne dejavnosti sodijo plin in toplota, električna energija, voda, storitve prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico, dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za zagotavljanje letališke infrastrukture, infrastrukture v pristaniščih ali drugih terminalov, poštne storitve ter črpanje nafte in plina in iskanje ali izkopavanje premoga in drugih trdnih goriv.

Gradnja ceste na primer ne sodi med dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, zato je javno naročilo na splošnem področju.