Ste že slišali za NZIA? Če se ukvarjate z javnim naročanjem, je čas, da spoznate to kratico. Gre za evropsko uredbo, ki prinaša pomembne spremembe pri izbiri ponudnikov in pripravi razpisne dokumentacije.
Da bi vam olajšali delo, smo pripravili kratek vodič z odgovori na najpogostejša vprašanja:
Kaj je NZIA?
NZIA (Net-Zero Industry Act oziroma Uredba o neto ničelni industriji) je del evropskega zelenega dogovora. Njen glavni cilj je okrepiti evropsko proizvodnjo tehnologij, ki so ključne za prehod v podnebno nevtralnost. NZIA želi zagotoviti, da EU ne bo preveč odvisna od uvoza iz tretjih in da bodo naši razpisi spodbujali trajnost in odpornost.
Za katere predmete javnega naročila je potrebno upoštevati NZIA?
NZIA se upošteva pri naročanju t.i. neto ničelnih tehnologij, ki so navedene v uredbi. To so npr:
- sončne tehnologije (fotovoltaika in toplotna energija),
- vetrna energija (na kopnem in morju),
- baterije in shranjevanje energije,
- toplotne črpalke in geotermalna energija,
- vodikove tehnologije (elektrolizatorji, gorivne celice),
- trajnostni bioplin in biometan,
- zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS),
- omrežne tehnologije (električno omrežje, digitalizacija omrežij),
- jedrske tehnologije in trajnostna alternativna goriva, …
Kateri javni naročniki so dolžni spoštovati NZIA?
Uredba zavezuje širok krog subjektov:
- Javni naročniki, kot jih opredeljuje splošna zakonodaja o javnem naročanju (npr. državni organi, občine, javni zavodi).
- Naročniki na infrastrukturnem področju (npr.energetika, voda, promet, poštne storitve).
- Subjekti, ki podeljujejo koncesije.
Ali je predvideno kakšno prehodno obdobje?
Do 30. junija 2026 obveznosti glede trajnosti veljajo le za osrednje nabavne organe (v Sloveniji npr. MJU za skupna javna naročila) in za naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od 25 milijonov EUR.
Po 30. juniju pa se krog zavezancev in projektov, za katere velja NZIA močno razširi in velja za vse javne naročnike in vsa naročila nad mejnimi vrednostmi. To v praksi pomeni, da bo potrebno zaveze NZIA spoštovati tudi npr. pri manjših lokalnih projektih.
Kakšne obveznosti ima javni naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije?
Pri pripravi razpisa za zgoraj naštete tehnologije naročnik ne sme več gledati zgolj na najnižjo ceno. Upoštevati mora dva ključna pogoja:
- Okoljska trajnost: V dokumentacijo mora vključiti minimalne obvezne zahteve glede okoljske trajnosti (npr. kot tehnične specifikacije ali pogoje za izvedbo naročila) in uporabiti vsaj enega od naslednjih pogojev:
- socialne klavzule ali klavzule o zaposlovanju;
- zahteve glede kibernetske varnosti (skladnost z evropskimi certifikacijskimi shemami);
- pogodbeno obveznost za pravočasno dobavo komponent (da se preprečijo motnje v dobavni verigi).
- Prispevek k odpornosti: Naročnik mora preveriti, od kod izvira tehnologija. Če več kot 50 % specifične tehnologije v EU prihaja iz ene same tretje države ali se je delež v zadnjih letih hitro povečal, mora naročnik vključiti pogoje, ki spodbujajo diverzifikacijo virov dobave.
Kaj pa določbe o Dražbi o uvajanju novih virov energije (26. člen Uredbe) in Druge javne oblike intervencije (28. člen Uredbe)?
Uporaba omenjenih dveh členov se je začela 30. decembra 2025 in pomeni, da je konec dražb, ki temeljijo le na ceni, subvencije pa morajo dati prednost trajnostnim in “evropskim” proizvodom.
Kam se lahko javni naročniki obrnejo po pomoč?
V Sloveniji je Vlada z uredbo določila, da je pristojni organ za izvajanje nalog enotne kontaktne točke po NZIA Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
SKLEPNO:
Po 30. juniju 2026 NZIA postane vsakdanji del javnega naročanja za vse slovenske naročnike, ki bodo kupovali neto ničelne tehnologije. Naročniki ne bodo več mogli izbirati ponudnika zgolj na podlagi najnižje cene, ampak bodo morali obvezno preverjati tudi okoljsko trajnost in izvor tehnologije (odpornost), ministrstvo usmerjalo in spremljalo izvajanje zahtev iz krovne EU uredbe v slovenski praksi.