V gradbenih kuloarjih se je pojavil predlog novele Gradbenega zakona (GZ-1A), ki obeta tektonske premike na področju zaščite podizvajalcev in plačilne discipline. Namen je sicer plemenit (kdo ne bi podprl zaščite najšibkejših v verigi?), a kot odvetnica, ki vsakodnevno rešuje zagate gradbenih projektov, moram opozoriti na pasti, ki se skrivajo v teh rešitvah.
Predlog zaščito podizvajalcev, ki jo poznamo iz javnih naročil (ZJN-3), prenaša neposredno v javnopravni GZ-1 in jo širi na vse (tudi povsem zasebne) gradbene projekte.
Kaj prinaša predlog in zakaj zvonijo rdeči alarmi?
1. Avtomatična solidarna odgovornost investitorja in glavnega izvajalca
Predlog navaja, da je investitor zavezan plačati podizvajalcu, tudi če je glavnemu izvajalcu za to isto delo že plačal. V praksi to pomeni, da bi lahko investitor – tudi posameznik, ki gradi hišo – plačal dvakrat! Obstoječi 631. člen OZ, ki investitorja varuje pred dvojnim plačilom, je po tem predlogu povožen. Posledica? Kdorkoli bo želel graditi, bo raje zadrževal plačila, ker nikoli ne bo vedel, kdaj bo dobil račun še od podizvajalca.
2. Neposredno plačilo mimo volje glavnega izvajalca
Predlog določa, da “glavni izvajalec neposrednega plačila ne more preprečiti”. Kaj pa, če je podizvajalec delo opravil slabo, z napakami? Kaj, če ima glavni izvajalec do njega utemeljen zahtevek za odpravo napak, pogodbeno kazen ali pa pobot? Brez obvezne tripartitne potrditve (izvajalec, podizvajalec, investitor) se na široko odpirajo vrata zlorabam.
3. Obvezen fiduciarni račun za projekte nad 100.000 EUR
Vsak, ki bo gradil malo večjo hišo, bo moral odpreti fiduciarni račun. Ali slovenski bančni sistem sploh ponuja poceni in hitro dostopne produkte za takšne namene? Trenutno ne. To bo le še podaljšalo in bistveno podražilo projekte.
Kaj pa je v predlogu pozitivnega?
Predlog vpeljuje ničnost klavzul “pay-when-paid” (plačam ti, ko mi plača investitor) in omejuje roke plačila na 30 dni. To je dobrodošel korak za zaščito likvidnosti manjših podjetij.
Sklep
Gradbeni zakon je upravni predpis (ureja pogoje za gradnjo in dovoljenja). Urejanje obligacijskih razmerij in solidarne odgovornosti tukaj, namesto v Obligacijskem zakoniku, bo ustvarilo pravno nepreglednost.
Če želimo resnično pomagati podizvajalcem, moramo predlog nujno uskladiti z OZ (vpeljava potrjenih situacij) in natančno definirati izvedljivost fiduciarnih računov. Brez tega ne bomo rešili problema neplačil, ampak bomo ustvarili tisoče novih sodnih sporov in destimulirali zasebne investicije.
Kakšno pa je vaše mnenje? Smo pripravljeni na takšen nadzor nad vsako fasado ali streho?
RDEČA in RUMENA knjiga FIDIC sta v našem okolju vse pogosteje uporabljeni gradbeni pogodbi, kar ni presenetljivo, saj je zanju značilno, da sta koherentni, da celostno urejata večino, če ne skoraj vseh dilem, ki utegnejo nastati med gradnjo, ter da pravično in enakopravno razporedita tveganje gradnje med obe pogodbeni stranki.
Knjigo lahko sedaj kupite tudi na naši spletni strani na tej povezavi.