Ste kot naročnik kdaj pomislili, kako priročen je okvirni sporazum, ker vam v naprej ni treba opredeliti natančnih količin, ki jih boste naročali? Vse več ponudnikov pa opaža, da so okvirni sporazumi postali tudi sredstvo zakrivanja realnih podatkov o dejanskih količinah, ki bodo izvedene, zaradi česar ponudniki pogosto težjo podajo cene na enoto. Te se namreč razlikujejo glede na količino enot, ki bodo realizirane in lahko precej varirajo glede na količino.
Okvirni sporazum je posebna vrsta pogodbe, ki se uporablja pri javnem naročanju, s katero naročnik in eden ali več ponudnikov vnaprej določijo pogoje za posamezna naročila, ki se bodo oddajala v določenem časovnem obdobju (praviloma do štirih let). Njegov glavni namen je fleksibilnost pri naročanju. Naročniku namreč omogoča, da blago ali storitve naroča postopoma, glede na svoje dejanske potrebe, ne da bi moral za vsako posamezno naročilo znova izpeljati celoten postopek javnega naročanja. Na prvi pogled gre torej za idealno rešitev za obe strani, kjer naročnik dobi fleksibilnost, ponudnik pa predvidljivost. Pa je v praksi res tako?
Primer iz sodne prakse
Da bi lažje razumeli, kje se teorija o nevezanosti na količine sreča z realnostjo, si poglejmo konkreten primer iz sodne prakse Okrožnega sodišča v Kopru (sodba opr. št. I Pg 187/2025). Naročnik in izvajalec sta na podlagi javnega naročila sklenila 4-letni okvirni sporazum za opravljanje storitev manipulacije s tovorom. Naročnik je v razpisni dokumentaciji ocenil, da bo letna količina materiala za manipulacijo znašala približno 8,1 milijona ton. Izvajalec je na podlagi te ocene pripravil svojo ponudbo in določil ceno na enoto (na tono). Kot je običajno v gospodarstvu, je bila ta cena neposredno odvisna od pričakovanega velikega obsega dela, saj se le tako lahko pokrijejo visoki fiksni stroški (bagerji, mehanizacija, kadri). Ko se je pogodba začela izvajati, pa so dejanske količine drastično upadle. Pri enem od materialov je dejanska realizacija dosegla le slabih 40 % ocenjene količine, pri drugem pa okoli 89 %. Ker so bile količine tako nizke, je vnaprej dogovorjena cena na enoto za izvajalca postala ekonomsko nevzdržna. Izvajalec je zato s tožbo zahteval plačilo razlike v ceni, saj bi morala biti cena na enoto pri tako nizki realizaciji ustrezno višja, da bi pokrila realne stroške dela.
Naročnik se je branil z argumentom, da je šlo za okvirni sporazum, da so bile količine zgolj ocenjene, v razpisni dokumentaciji pa naj bi jasno zapisali, da ne prevzemajo odgovornosti za dejansko realizacijo in da na količine niso vezani. Izvajalec pa je opozarjal, da je naročnik pri pripravi ocene ravnal neskrbno, saj je navedel nerealne številke, ki niso odražale dejanskega stanja na trgu, s tem pa je tveganje nesorazmerno prevalil na izvajalca. V pravdi se je med drugim razčiščevalo, kako je naročnik prišel do ocenjenih količin iz razpisne dokumentacije, saj je izvajalec trdil, da je naročnik načrtno povečal številke ocenjenih količin, da bi si zagotovil nižjo ceno na enoto, čeprav je vedel, da bodo realizirane količine nižje.
Sodišče je v tej zadevi zavzelo izjemno pomembna stališča, ki postavljajo jasne meje tovrstnemu ravnanju. Čeprav je sodišče tožbeni zahtevek na prvi stopnji zavrnilo zaradi izračuna višine zahtevka s strani izvajalca, pa je njegova obrazložitev glede same narave okvirnega sporazuma izjemno dragocena za prihodnjo prakso.
Okvirni sporazum ni blanko menica za poljubno naročanje
Sodišče je izrecno poudarilo, da okvirnega sporazuma ne gre razumeti ohlapno, na način, da naročniku dovoljuje vsakršno odstopanje od predvidenih količin. Narava okvirnega sporazuma ne pomeni, da so vse določbe o količinah zgolj neobvezujoč okras. Tudi pri okvirnem sporazumu namreč veljajo temeljna načela pogodbenega prava, med katerimi je ključno načelo ekvivalentnosti (enakovrednosti) vzajemnih dajatev.
- Naročnik mora količine oceniti s profesionalno skrbnostjo
Sodišče je tudi izpostavilo, da mora naročnik ocenjene količine v razpisu določiti v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in na podlagi realno znanih podatkov. Če naročnik v razpisu navede številke, ki nimajo realne osnove v preteklih trendih ali bodočih načrtih, se kasneje ne more uspešno braniti z argumentom, da je šlo le za okvirni sporazum in da na količine ni vezan. Naročnik torej odgovarja za skrbnost svoje ocene.
- Velika odstopanja (nad 10 %) odpirajo vrata prilagoditvi cen
Sodišče se je v zadevi naslonilo na Posebne gradbene uzance (PGU), konkretno na 21. uzanco, ki določa, da dogovorjena cena na enoto velja le za tista odstopanja dejanskih količin, ki ne presegajo 10 % ocenjenih količin. Ker je v tej zadevi prišlo do bistveno večjega odstopanja (dejanska realizacija je bila pri enem materialu le 39 %), se je pogodbeno ravnovesje porušilo. Sodišče je potrdilo, da je v primeru tako velikih odstopanj pravno dopustno zahtevati spremembo oziroma prilagoditev cen na enoto (ob upoštevanju določb Obligacijskega zakonika o spremenjenih okoliščinah).
- Pomembni zaključki, ki jih moramo upoštevati v praksi
Za naročnike: Načrtujte skrbno in odgovorno. Enostaven zapis v razpisu, da »naročnik na količine ni vezan«, vas ne razbremeni dolžnosti, da količine ocenite realno in strokovno. Če boste tveganje nerealnih ocen prelagali na ponudnike, tvegate dolgotrajne sodne spore, zahteve po zvišanju cen ali celo odpovedi okvirnih sporazumov.
Za ponudnike: Če med izvajanjem pogodbe opazite, da dejansko naročene količine drastično odstopajo od napovedanih (še posebej za več kot 10 %), imate v PGU (za gradbene pogodbe in gradbena dela) zakonsko podlago, da zahtevate prilagoditev cen na enoto. Vendar pozor – pot do uspeha zahteva natančnost pri pripravi zahtevka, izbiri pravilne pravne poti in izračunu dejansko nastale razlike v ceni.
RDEČA in RUMENA knjiga FIDIC sta v našem okolju vse pogosteje uporabljeni gradbeni pogodbi, kar ni presenetljivo, saj je zanju značilno, da sta koherentni, da celostno urejata večino, če ne skoraj vseh dilem, ki utegnejo nastati med gradnjo, ter da pravično in enakopravno razporedita tveganje gradnje med obe pogodbeni stranki.
Knjigo lahko sedaj kupite tudi na naši spletni strani na tej povezavi.