Drobljenje je umetna razdelitev enotnega naročila na več manjših, da posamezne vrednosti ostanejo pod mejno vrednostjo. Kje je meja med dopustno delitvijo in prekrškom, pa se ne presoja po zakonu v teoriji, ampak po tem, kako so sodišča odločala v konkretnih primerih.
V gradivu smo pregledali prekrškovne sodbe o drobljenju in jih razvrstili po tipih dejanj: kaj točno je naročnik naredil, kako je sodišče odločilo in kakšna je bila sankcija. Vključno s primeri, ko je sodišče postopek ustavilo, ker drobljenja ni bilo.
Kaj boste izvedeli
- Šest tipov dejanj, ki so bila v sodbah označena kot drobljenje – ista gradnja na istem objektu po delih, blago ločeno od montaže, ista storitev po podvrstah, oprema za isti projekt pri več dobaviteljih, naročilnice skozi vse leto ter zaporedne kratke pogodbe in aneksi.
- Sedem meril, po katerih sodišča presojajo, ali gre za eno samo naročilo.
- Kdo odgovarja – ne le vodstvo, ampak vsakdo, ki je pooblasčen podpisati. Za prekršek zadošča malomarnost.
- Zastaralni roki pred novelo ZJN-3B in po njej ter kaj zastaranje pretrga.
- Sedem izgovorov, ki pred sodiščem niso uspeli – od epidemije in nujnosti do različnih CPV kod in zanašanja na svetovalce.
- Višine izrečenih glob za pravno in za odgovorno osebo.
- Primeri, ko drobljenja ni bilo in zakaj je sodišče postopek ustavilo.
- Sedem ukrepov za preprečevanje in pet vprašanj, ki si jih zastavite pred podpisom naročilnice.
Za koga je: za javne naročnike, vodstvo, službe za javna naročila, nabavo in pravne zadeve ter za odgovorne osebe, ki naročila podpisujejo.
Obseg: 29 prosojnic, PDF. Avtorica: mag. Maja Koršič Potočnik, odvetnica specialistka za javna naročila in gospodarsko pravo.
Pred branjem lahko naredite tudi kratko samooceno tveganja – deset vprašanj po istih merilih, kot jih uporabljajo sodišča. Vprašalnik teče v vašem brskalniku, odgovorov ne beležimo.