Umetniški delež za kulturo je pomemben mehanizem, ki ga ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Čeprav ne gre za nov ukrep, se ga v zadnjem času vse bolj omenja, saj zagotavlja, da kultura in umetnost postaneta sestavni del grajenega okolja, kar prispeva h kulturni identiteti in estetski vrednosti javnega prostora, hkrati pa nudi podporo umetniškim ustvarjalcem.

Njegov temeljni namen je sistematično vključevanje umetniških del v javni prostor z obveznim namenjanjem dela vrednosti javnih investicijskih projektov za nakup ali ustvarjanje novih umetniških del.

Proti koncu prejšnjega leta so v veljavo stopile še nekoliko spremenjene in dopolnjene določbe ZUJIK, v obravnavi je nov Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih in vprašanja si kar sledijo …

• Kdo izvaja ukrep umetniškega deleža?

V javnih investicijskih projektih so to investitorji, ki so zavezanci za javno naročanje po ZJN-3 (npr. država, osebe javnega prava, kot npr. javni skladi, javne agencije, razen organov lokalnih skupnosti (npr. občine) in oseb javnega prava, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, za katere ukrep velja kot priporočilo in ni zakonsko obvezen.

• Kakšno obveznost imajo investitorji?

Da del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, namenijo za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli.

• Kdaj je potrebno izvesti ta ukrep?

Pri načrtovanju in izvajanju vseh javnih investicij v novogradnje ali obnove nepremičnin v javni lasti, financiranih ali sofinanciranih z javnimi sredstvi in projektov javno zasebnega investicijskega partnerstva, za katere je v skladu z Gradbenim zakonom (GZ-1), potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

• Ali veljajo kakšne izjeme?

Seveda. Ukrepa ni treba izvesti, če se investicija nanaša na muzeje ali galerije s področij vizualnih in intermedijskih umetnosti ter arhitekture in oblikovanja, službena stanovanja, počitniške enote, mejne prehode ali gospodarsko javno infrastrukturo, razen zelenih in drugih javnih površin ter z gospodarsko javno infrastrukturo povezanih nepremičnin, ki so javno dostopne.

• Kakšna je višina sredstev, ki jih je potrebno nameniti za umetniški delež za kulturo?

Odvisno od vrednosti investicije. Višina deleža se določi glede na vrednost  naročenih gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del (GOI del), in sicer:

• pri investicijah, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša manj kot 10.000.000 EUR, se za umetniški delež nameni najmanj 1,25 % vrednosti GOI del.

Če bi bilo po izračunu za izvedbo ukrepa na voljo manj kot 2.000 EUR, izvedba ukrepa ni obvezna.

• pri investicijah, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša med 10.000.000 EUR in 17.500.000 eurov, se za umetniški delež nameni najmanj 1 % vrednosti GOI del.
• pri investicijah, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša več kot 17.500.000 eurov, lahko investitor za umetniški delež nameni manj kot 1 % vrednosti GOI del, a ne manj kot 175.000 eurov.

Zakonsko določeni del sredstev se lahko nameni tudi za stroške izvedbe postopkov, povezanih z ukrepom umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih (natečaj za umetniška dela, avtorski honorarji članom komisije, stroški postavitve), in stroške morebitnih potrebnih ukrepov varstva kulturne dediščine v zvezi z nepremičnino, ki je predmet javne investicije.

• Obstajajo kakšni pogoji glede porabe sredstev?

Najmanj 80 % sredstev mora biti namenjenih neposredno za odkup del in nagrade avtorjem. Če je za ukrep na voljo manj kot 15.000 EUR, se za odkup in nagrade nameni najmanj 70 % sredstev. V primeru, da je nepremičnina kulturni spomenik, se lahko sredstva v celoti porabijo za ukrepe varstva kulturne dediščine na tem objektu.

• Kako se pa ukrep izvede?

ZUIJK predvideva formaliziran postopek za izvedbo ukrepa, ki je podrobneje opredeljen v 79.b, 79.c in 79. č členu zakona.

Na kratko pa takole:

• Ukrep mora biti umeščen v dokument identifikacije investicijskega projekta.
• Investitor mora o nameravani izvedbi ukrepa pred objavo javnega natečaja in po njegovem zaključku obvestiti Ministrstvo za kulturo.
• Umetniška dela se izberejo v postopku javnega natečaja.
• Javni natečaj izvede investitor v sodelovanju s strokovno komisijo za izbiro umetniških del, večino katerih sestavljajo strokovnjaki s seznama Ministrstva za kulturo.
• Javni natečaj vsebuje najmanj naslednje elemente: arhitekturne podlage oziroma načrte, ki celovito predstavijo lokacijo, predmet natečaja, najvišjo končno vrednost umetniškega dela in znesek nagrad avtorjem.
• Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja morajo biti upoštevana načela enakopravnosti, konkurence, strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti strokovne komisije za izbiro umetniških del, načelo javnosti in določbe veljavnega pravilnika.
• Investitor sklene pogodbo o izvedbi oziroma odkupu predlaganega umetniškega dela s prvouvrščenim avtorjem ali več avtorji, če višina sredstev to omogoča in če tako predlaga strokovna komisija.

• Kam se postavijo umetniška dela?

Dela se umestijo v javno dostopne prostore objekta. Če investicija ne vključuje javno dostopnih prostorov, se dela umestijo na javne površine v neposredni okolici ali na javne površine druge osebe javnega prava (ob njenem soglasju).

• Ali obstaja kakšen rok, v katerem morajo investitorji izvesti ta ukrep?

Da. Ukrep mora biti v celoti izveden pred začetkom uporabe nepremičnine, v zvezi s katero se izvaja javna investicija, kadar to zaradi razlogov, na katere investitor ne more vplivati, ni mogoče, pa najkasneje v enem letu po začetku uporabe te nepremičnine.

• So predvidene kakšne sankcije?

Neizvedba ukrepa ali kršitev pravil o višini sredstev in postopku natečaja se šteje za prekršek, za katerega so predvidene globe za odgovorne osebe investitorja.