Z uveljavitvijo Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) zimski regres ni več vprašanje dobre volje
delodajalca, temveč zakonska obveznost.

Delavke in delavci pridobijo pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, zakon pa hkrati določa roke, davčno obravnavo, obravnavo prispevkov ter posebna prehodna pravila za leto 2025. Za javni sektor so predvideni viri financiranja iz proračuna, zasebni delodajalci pa bodo morali obveznost pokriti iz lastne dejavnosti. Na prvi pogled gre za socialni ukrep, ki krepi položaj zaposlenih in upokojencev, vendar pa ima – zlasti pri delovno intenzivnih storitvah – zelo neposreden odtis tudi na razmerja, ki so že sklenjena ali se šele sklepajo po pravilih javnega naročanja. Za naročnike in ponudnike to pomeni, da zimski regres ni zgolj nova postavka na plačilni listi, temveč tudi nov element pogodbenega ravnotežja v javnih naročilih. Tam, kjer so pogodbe že sklenjene, bo treba pretehtati, ali in pod kakšnimi pogoji sploh obstaja pravna podlaga za spremembo cen ali druge prilagoditve, ne da bi se prekršile omejitve ZJN-3 glede dopustnih sprememb. Pri novih postopkih pa bo ključno, da se vprašanje zimskega regresa – skupaj z drugimi stroški dela – transparentno in predvidljivo uredi že v fazi razpisne dokumentacije in pogodbenih določil.

V tem okviru se odpira več ključnih vprašanj, na katere dobite odgovor v posnetku, na primer:

• ali je zimski regres nov, dodatni strošek, ki ga je treba pri že sklenjenih pogodbah razumeti kot običajno poslovno tveganje izvajalca, ali pa kot takšno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje prilagoditev pogodbenih cen v skladu z ZJN-3 in obligacijskim pravom;
• kako bodo naročniki presojali zahtevke izvajalcev za zvišanje cen pri storitvenih pogodbah, kjer je strošek dela glavni del cenovne strukture (čiščenje, varovanje, vzdrževanje, socialne storitve ipd.), in v kolikšni meri bodo pri tem igrale vlogo že obstoječe klavzule o valorizaciji ali indeksaciji cen;
• ali in kako bodo naročniki v okviru socialnih klavzul in določb o delovno intenzivnih storitvah preverjali, ali je izvajalec delavcem zimski regres dejansko izplačal, ter kakšne so posledice, če ga ni – od prekrškovnih sankcij do morebitne razveze pogodbe.