Javna naročila postajajo vse bolj administrativno zahtevna, zakonodaja (ZJN-3) je stroga in postaja vse bolj obsežna, praksa Državne revizijske komisije se redno spreminja, tveganja za revizijske zahtevke pa so zato ogromna. V preteklosti se nam je zdelo, da bi rabili supermoči, če bi želeli obvladati vse detajle, na katere je treba misliti v javnih naročilih. Sedaj, ko smo to supermoč v obliki umetne inteligence dejansko dobili, pa se je treba naučiti, kako jo čim bolj optimalno uporabiti. Z njo je namreč tako, kot z vsako novostjo. Šele, ko nam nekdo pokaže vse vidike in funkcionalnosti, ugotovimo, kako majhen del smo poznali in izkoriščali.

Na seminarju bomo pokazali, kako lahko sodobna AI orodja postanejo vaš digitalni svetovalec, ki v nekaj sekundah opravi analizo, za katero bi strokovna ekipa potrebovala več tednov. Seminar bo temeljil na dejanski, resnični dokumentaciji, ki je javno objavljena na spletu. Kaj boste izvedeli?

Javni naročniki:

• Kontrola skladnosti: Preverjanje, ali je razpisna dokumentacija (navodila ponudnikom) skladna s pogodbo in ali so vsi členi pogodbe med seboj usklajeni.
• Preventivna analiza tveganj: Identifikacija točk, kjer so največje možnosti za kasnejše zahtevke izvajalcev po dodatnih delih in podaljšanju roka (in kako te člene popraviti).
• Portal JN: Hitra priprava strokovnih odgovorov na vprašanja ponudnikov, ki so pravno varni in konsistentni.
• Faza izvedbe: Kako z AI analizirati prejete zahtevke izvajalcev in preveriti njihovo utemeljenost glede na pogodbo.

Ponudniki:

• Kvalitetna vprašanja za portal: Kako s pomočjo AI oblikovati vprašanja na Portalu JN, da si pustite odprta vrata za kasnejše uveljavljanje dodatnih del in rokov.
• Iskanje tveganj: Hitro iskanje tveganj v naročnikovi dokumentaciji, ki bi lahko ogrozile ekonomiko projekta.
• Priprava zahtevkov: Kako na podlagi dokumentacije pripraviti argumentiran in pravno utemeljen (revizijski) zahtevek za naročnika.
• Analiza konkurence in preteklih razpisov: Uporaba AI za analizo preteklih odločitev naročnika ali prakse DKOM.

Dodatne veščine, ki jih boste pridobili:

• Govorni povzetki: Kako iz 300-stranske dokumentacije dobiti kratek govorni ali pisni povzetek ključnih obveznosti.
• Iskanje v arhivih: Kako v tisočih straneh gradbenih dnevnikov ali poročil v sekundi najti argument, ki vam bo koristil v sporu.
• Vizualizacija in prezentacija: Priprava poročil za upravo ali naročnika o stanju projekta s pomočjo AI.

V obdobju nestanovitnih trgov, nihajočih cen energentov in surovin ter prekinjenih dobavnih verig se javni naročniki in njihovi izvajalci vsakodnevno srečujejo z vprašanjem ali je pogodbeno dogovorjena cena res dokončna. Tradicionalno prepričanje, da klavzula fiksna cena ali fiksni rok naročnika popolnoma ščiti pred dodatnimi stroški, v luči civilnega prava in sodne prakse pogosto ne zdrži. Hkrati pa javni naročniki bijejo bitko na drugi fronti – vsaka sprememba pogodbe (aneks) je pod strogim drobnogledom nadzornih organov, saj lahko hitro prestopi mejo dopustnega po 95. členu ZJN-3.

Zimski regres zastavlja vprašanje ali imajo izvajalci pravico do povišanja pogodbene cene zaradi njegove uvedbe. Izvajalci se soočajo z izzivom, kako pripraviti zahtevek, ki bo dovolj strokovno utemeljen, da ga bo naročnik sploh lahko obravnaval ter dovolj pravno obrazložen, da mu bo naročnik lahko ugodil. Naročniki pa so v precepu- če zahtevku ugodijo brez ustrezne podlage, tvegajo prekrškovne sankcije in očitke o netransparentnosti. Če ga neutemeljeno zavrnejo, tvegajo ustavitev del, odstop od pogodbe in dolgotrajne sodne spore.

Izobraževanje je zasnovano kot praktični vodnik skozi celoten proces upravljanja z zahtevki. Pogledali bomo, kje so meje med poslovnim tveganjem izvajalca in nepredvidenimi okoliščinami, ki opravičujejo povišanje cene. 

Cilj seminarja je opremiti obe strani – naročnike in izvajalce – z znanjem za strokovno in zakonito reševanje zahtevkov. Namesto konfliktov želimo udeležencem ponuditi orodja za pripravo takšnih utemeljitev in aneksiranj, ki bodo prestala vsako revizijo in omogočila uspešen zaključek projektov.

V svetu javnih naročil se pravila igre spreminjajo tedensko, pogosto brez vnaprejšnjih napovedi. Največje tveganje je spregledana odločba, ki lahko podre celoten postopek, povzroči razveljavitev dokumentacije in prinese nepotrebne stroške revizije.

DKOM INSIDER je zasnovan kot praktično orodje za vse, ki delajo z javnimi naročili in se morajo odločati strokovno pravilno. Namesto izgubljanja ur ob branju obsežnih in zapletenih odločb, vam ponujamo filtrirano bistvo. Preberemo vse odločbe, jih spravimo v kontekst in vam povemo, kaj nova stališča dejansko pomenijo za vaš vsakdan. Cilj je prepoznati trende in meje med zakonitim in nezakonitim ravnanjem, še preden nastane škoda.

V prekrškovnem pravu javnih naročil se naročniki, ponudniki in njihove odgovorne osebe pogosto znajdejo v nezavidljivem položaju. Mnogi zmotno menijo, da sta dobra vera in ravnanje po navodilih nadrejenih zadostna ščita pred prekrškovno odgovornostjo. Vendar praksa Državne revizijske komisije (DKOM) in sodišč kaže, da se izrekajo visoke globe, ter da je vse bolj izpostavljena osebna odgovornost vodstva in referentov, ne glede na subjektivno prepričanje posameznika o pravilnosti postopka.

Ključni izziv na področju prekrškov po ZJN-3 je dejstvo, da sodne odločbe o prekrških niso javne. Čeprav zakon določa pravila, dejanska interpretacija teh določb, torej meja med tveganim ravnanjem in prekrškom, pogosto ostaja strokovni javnosti neznana. Brez poznavanja te sodne prakse udeleženci v postopkih javnega naročanja nevede veliko tvegajo, saj ne poznajo argumentacije, ki jo sodišča v resnici upoštevajo, in ugovorov, ki jih sredno zavračajo.

Izobraževanje je zasnovano kot celovit in sistematičen pregled prekrškovnega prava v javnih naročilih. V prvem delu bomo razjasnili teoretične temelje, katere prekrške pozna ZJN-3, kdo dejansko odgovarja za njihovo storitev, kdaj nastopi zastaranje in kakšne so posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami.

V drugem delu izobraževanja pa bomo spoznali sodno prakso. Skozi analizo konkretnih prekrškovnih sodb bomo udeležencem predstavili, za katera dejanja so bili naročniki in izvajalci v preteklosti dejansko obsojeni. Posebno pozornost bomo posvetili analizi pravnih ugovorov ter pregledu tega,, kateri argumenti (npr. nepredvidljivost potreb, nujnost, zanašanje na strokovne službe) v praksi ne delujejo in zakaj.

Cilj seminarja ni zgolj suhoparna predstavitev zakona, temveč udeležencem ponuditi konkreten vpogled v delovanje prekrškovnih organov in sodišč. S pridobljenim znanjem bodo naročniki in ponudniki lahko prepoznali znake tveganja, preden pride do kršitve, in svoje postopke vodili na način, ki bo pravno varen tudi v primeru kasnejšega nadzora.

V svetu javnega naročanja, kjer sta natančnost in hitrost ključnega pomena, se soočamo z vse večjim obsegom kogentnih predpisov in zakonodaje, kompleksnimi tehničnimi specifikacijami in časovnimi pritiski. Mnogi strokovnjaki na področju JN se sprašujejo, kako v svoj delovni proces vključiti umetno inteligenco (AI), ne da bi pri tem ogrozili strokovnost ali pravno varnost in ne da bi razpisne dokumentacije izgledale, kot da jih je pisal CHAT GPT. AI lahko predstavlja zmogljivega digitalnega sodelavca, katerega učinkovitost pa je v celoti odvisna od kakovosti vašega poziva (prompta). Pisanje promptov je zato ena od veščin, ki se jo v današnjih časih resnično izplača izpopolniti.

Večina uporabnikov AI uporablja na osnovni ravni, kar daje povprečne rezultate. Da bi AI dejansko prevzel težko delo, kot je pisanje tehničnih specifikacij in razpisnih dokumentacij, analizo ponudb, zastavljanjem vprašanj na portalu javnih naročil ali pripravo odgovorov na vprašanja ponudnikov ter povzemanje kompleksne zakonodaje, potrebujete napreden prompt inženiring, ki se ga je mogoče relativno hitro priučiti. Na tem izobraževanju vas bomo naučili, kako razmišljati in komunicirati z umetno inteligenco, da boste iz nje iztisnili vrhunske, takoj uporabne rezultate.

Edinstvenost tega seminarja je v vzporedni uporabi štirih vodilnih platform:

Claude (Anthropic): Za izjemno natančno analizo dolgih dokumentov in človeški slog pisanja.

Gemini (Google): Za integracijo s spletom in Google orodji.

Google AI Studio: Za napredne nastavitve, ki omogočajo delo z ogromnimi količinami podatkov (celotne razpisne dokumentacije hkrati).

ChatGPT (OpenAI): Za kreativno reševanje problemov in vsestranskost.

Izobraževanje je zasnovano kot praktična delavnica, kjer bomo na konkretnih primerih iz javnega naročanja pokazali, kako za isto nalogo uporabiti različna orodja in katero izbrati za specifičen izziv. Cilj ni le prihranek časa, temveč dvig kakovosti vašega dela. Naučili se boste graditi kompleksne pozive, ki upoštevajo pravni okvir, specifično terminologijo in vaše interne zahteve.

Vstopite v novo ero javnega naročanja, kjer AI ne nadomešča strokovnjaka, temveč mu podeli supermoči za hitrejše, varnejše in učinkovitejše delo.

Kdo dejansko odgovarja? Osebna in odškodninska odgovornost pri javnih naročilih

V svetu javnega naročanja se je dolgo časa verjelo, da so posledice napak v postopkih zgolj stvar organa, saj morebitne globe plača proračun, odgovornost za napačne odločitve pa se porazgubi v zapletenih hierarhičnih strukturah javnih naročnikov. Vendar se časi drastično spreminjajo. Vse pogostejši so prekrškovni in odškodninski postopki usmerjeni neposredno proti odgovornim osebam in tistim posameznikom, ki sodelujejo pri posameznem javnem naročilu, pojavlja pa se tudi vse več odškodninskih tožb, kjer institucije (ali tretje osebe) zahtevajo povračilo škode od tistih, ki so postopek vodiliali pripravljali posamezne dokumente. 

Največja nevarnost za referenta in vodjo oddelka zato ni več razveljavitev razpisa, temveč osebna finančna odgovornost. Referenti se pogosto tolažijo z mislijo, da so le pripravili dokumentacijo, podpisal pa je direktor/župan. Vodje pa po drugi strani računajo na to, da se od njih ne more zahtevati, da bi vedeli za vsako podrobnost, ki jo je pripravila strokovna služba. Sodna praksa kaže, da noben od teh argumentov več ne drži, saj referent kot strokovnjak ne sme slepo slediti nezakonitim navodilom nadrejenih, vodja pa se ne more razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem na nepoznavanje vsebine tistega, kar podpisuje.

Izobraževanje je zasnovano kot  varnostni protokol za vse, ki sodelujejo pri pripravi in oddaji javnih naročil. Razjasnili bomo tanko mejo med strokovno napako in prekrškom ter med objektivno odgovornostjo institucije in subjektivno krivdo posameznika. Poseben poudarek bomo namenili institutu regresa, ki je situacija, ko naročnik plača odškodnino, stroške v revizijskem zahtevku ali globo prekrškovnemu organu, nato pa ta znesek terja nazaj od svojega zaposlenega.

Skozi analizo dejanskih ( nejavnih) primerov sodišč bomo odgovorili na ključno vprašanje, kdo dejansko plača, ko gre nekaj narobe? Seminar udeležencem ne bo podal le suhoparnega znanja o zakonodaji, temveč konkretna orodja in načine ravnanja, kako dokumentirati svoje delo in odločitve tako, da bodo v primeru revizije ali prekrškovnega postopka zaščitile njihovo osebno integriteto in premoženje.