Na kratko
Še več, s čakanjem na sodbo naročnik povzroči dodatno in povsem nepotrebno škodo javnim sredstvom.
Spoštovane bralke in bralci,
kako pogosto ste v praksi doživeli, da javni naročnik ni želel skleniti aneksa za dodatno plačilo ali naročilo dodatnih del, čeprav je izvajalec dela že izvedel, in se je raje pustil tožiti?
Logika, ki stoji za tem, je na videz preprosta. Naročniki se bojijo, da bi s sklenitvijo aneksa kršili 95. člen ZJN-3 (nedovoljena sprememba pogodbe). Če pa odločitev o plačilu sprejme sodišče ali organ za reševanje sporov (npr. Komisija za preprečevanje sporov KRS ali KIRS po FIDIC pogodbi), se šteje, da naročnik ni povzročil kršitve (prostovoljno), temveč ga je k temu prisililo sodišče.
Ta način razmišljanja je v Sloveniji zelo pogost in povzroča izjemno pasivnost pri aktivnem upravljanju gradbenih in drugih projektov. Zastavlja pa se vprašanje ali je takšno ravnanje sploh zakonito in gospodarno?
1. Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila po ZJN-3
Možnosti za spremembo javno-naročniške pogodbe so omejene in natančno določene v 95. členu ZJN-3. Pri tem je ključno razumeti, da izraz sprememba zajema vsakršno odstopanje od prvotno dogovorjenih določil (tako navzgor kot navzdol):
- povišanje ali znižanje pogodbene cene,
- povečanje ali zmanjšanje obsega del,
- sprememba tehničnih specifikacij ali kakovosti materialov,
- podaljšanje ali skrajšanje rokov.
Namen teh omejitev je preprečiti obid pravil javnega naročanja in zaščititi temeljna načela transparentnosti ter enakopravne obravnave.
Nevarnost konkludentnih sprememb
Do spremembe pogodbe lahko pride pisno (z aneksom), ustno ali s konkludentnim ravnanjem (z dejanji ali opustitvami). V praksi je prav slednje najbolj tvegano. Če naročnik ve za odstopanje od pogodbe s strani izvajalca, pa temu ne nasprotuje, temveč dela sprejema in plačuje, de facto konkludentno spreminja pogodbo brez pisne podlage, kar pomeni resno pravno tveganje.
2. Sklepanje sodnih poravnav: Ali so varnejše od aneksov?
Sodišče EU je v odmevni zadevi Finn Frogne (C-549/14) jasno odločilo, da vsebinska sprememba pogodbe, dosežena v okviru sodne ali izvensodne poravnave, se presoja po enakih kriterijih kot vsak navaden aneks.
Celoten članek
Preberite do konca
Daljše prispevke odklenete s prijavo na Prenos prava v prakso – obveščanje o pravnih novostih, pomembnih informacijah in uporabnih pravnih nasvetih. Vpišete samo e-naslov in članek se odpre takoj.
Prejmete tudi povezavo, s katero članke odklenete na drugih napravah. Odjava je možna kadar koli. Več v Politiki zasebnosti.
Sorodni članki
Poglobite se
Izobraževanja in gradiva iz naše knjižnice znanja.